ki ligi in Evroligi, kjer je zaigral prvič v karieri.

24-letni nekdanji košarkar Slovana in Krke se je letos prvič preizkusil v tujini. Z Unicajo se je prebil med najboljših 16 moštev najmočnejšega evropskega tekmovanja, a je Malaga razočarala v španskem prvenstvu. Andaluzijci se sploh niso uvrstili v končnico med najboljših osem, in tako je klub že odpustil Hrvata Jasmina Repešo. Nadomestil ga bo Katalonec Joan Plaza.

Mlajši izmed bratov Dragić je bil četrti strelec in tretji skakalec slovenske izbrane vrste, ki je zasedla sedmo mesto. Na letošnjem EP-ju "Zoki" pričakuje dober rezultat, ki ga bo Slovenija po njegovem mnenju najlažje dosegla s hitro igro, saj ima na voljo številne igralce, ki jim tak način ustreza.

Začele so se priprave. Kako je bilo znova priti v izbrano vrsto?
Sem sproščen. Vesel sem, da smo se spet zbrali in da imamo prvenstvo doma. To je velik dogodek za tako majhno državo, kot je Slovenija. Komaj čakam, da začnemo zares in da kmalu vidimo, kje smo. Mislim, da imamo kljub odpovedim nekaterih glavnih igralcev vseeno kvalitetno ekipo. Imamo nekaj izkušenih in nekaj mladih igralcev. Upam, da nam uspe narediti pravo zmes in da bomo delovali kot prava družina ter tako naredili odmeven rezultat.

Za vami je prva sezona v tujini. Preizkusili ste se v močni španski ligi in v Evroligi. Kako ste z vsem skupaj zadovoljni?
Sem in nisem zadovoljen. Vedno imam visoke cilje. Na začetku sezone sem dobro igral. Začel sem dobro, potem pa mi je trener začel dajati manj priložnosti. Saj sem še na trenutke veliko igral, a potem spet nekoliko manj. Tako se je trener odločil. Tega ne morem spremeniti. Vesel sem, da sem sploh dobil priložnost, a če sem povsem odkrit, nisem povsem zadovoljen. Po drugi strani pa glede na to, da je bila to prva sezona, sem vseeno lahko tudi zadovoljen.

Kako pa ste se navadili na življenje stran od doma?
Povsem normalno. Prve tri mesece je bilo težko, saj nisem nikogar poznal in nisem znal špansko. Potem je prišla punca in sem tudi dodobra spoznal vse soigralce. Tako je bilo vse lažje. Življenje v Španiji je super. Vse je bolj umirjeno in vsi so bolj sproščeni. Država je lepa in res je lepo vreme. Ves čas sončno.

Kako pa je bilo s privajanjem na tako visoko raven igre? Vsaka tekma je izjemno težka.
Liga je zelo močna. Sicer nisem imel težav s prilagajanjem na ta nivo košarke. Mogoče si na začetku malo kot novinec v ligi in te tako obravnavajo tudi sodniki ter ti morda hitro piskajo osebne napake. Nekje na sredini sezone sem se pa povsem navadil. Kar se tiče Lige ACB, pa lahko rečem, da je praktično tako močna kot Evroliga. Saj tudi v Evroligi igrajo štiri španska moštva. Vsak lahko vsakega premaga, in tu se vidi, kako močna je liga.

Kako so v klubu videli sezone, glede na to, da se niste uvrstili v boj za naslov prvaka?
Sezona ni bila uspešna. Nismo se prebili v končnico. Žal je klub zamenjal trenerja. Zdaj je iz Žalgirisa prišel Plaza. Z njim se še nisem pogovarjal, sem pa slišal, da gre za zelo ambicioznega trenerja in da ima zelo rad borbene igralce. Mislim, da se bom kar ujel z njim.

Omenili ste poškodbo, ki vas je pestila. Kako je zdaj s tem?
Poškodba je v redu. Gleženj drži. Delam še vaje, a ni nič resnega.

Pred dvema letoma ste debitirali v reprezentanci. Kaj ste se na prvenstvu v Litvi naučili?
V Litvi sem se veliko naučil. Prvič sem bil na velikem tekmovanju in sem videl, kako je. Je drugače kot na prvenstvih mlajših selekcij. Po Litvi sem bil še leto dni v Španiji in mislim, da sem napredoval v igri in da drugače razmišljam o košarki.

Lani ste nastopili tudi na poletni ligi NBA-ja. Kako pa ste letos preživeli čas po koncu sezone?
Domov sem prišel sedmega junija. Po koncu sezone sem moral še ostati v Španiji nekaj manj kot en mesec. Sem treniral, nekoliko sem tudi počival. Potem sem bil pa doma, saj me ni bilo leto dni. Bil sem v Ljubljani. Zadnje 14 dni pa sva z bratom skupaj začela trenirati.

Kaj osebno pričakujete od EuroBasketa in ali se morda bojite, da bo pod velikim pritiskom reprezentanca popustila?
Pričakuje se veliko. Kljub odpovedim imamo dobro ekipo. Smo mešanica mladih in izkušenih igralcev. Mislim, da lahko naredimo odmeven rezultat. Sploh se ne obremenjujem s pritiskom. To me sploh ne zanima. Prišli smo, da igramo košarko in da naredimo čim boljši rezultat. Imamo svoje cilje in poskušali jih bomo izpolniti. Kar drugi govorijo, ni pomembno. Pokazati moramo, kar znamo. Ne smemo imeti nobenih izgovorov.

Po odpovedih boste verjetno tudi primorani pomagati na krilu. Kateri je vaš najljubši igralni položaj in ali se morda strinjate z bratom, ki je dejal, da bi se morala slovenska igra prilagoditi temu, da je v izbrani vrsti precej hitrih igralcev?
Sem prilagodljiv igralec. Pripravljen sem na vse. Na katero koli pozicijo me bo trener dal, bom dal vse od sebe. Že v Litvi sem igral na krilu, lahko pa sem tudi na 'dvojki'. Meni je vseeno. Kjer bo selektor mislil, da me najbolj potrebuje, tam bom. Jaz se tako ali tako ves čas prilagajam. Starejši so glavni igralci. Mislim pa, da imamo take igralce, da moramo igrati hitro košarko. Ne preostane nam drugega. Igrati moramo hitro.