Olimpija je reševala prezgodnji konec evroligaških upov in uspelo ji je: z zmago ohranja ambicije. Poraz bi pogasil tekmovalne želje. Union Olimpija je dobro izkoristila svoje zmogljivosti – po poškodbi nadomestnega kapetana Damirja Markote je ostala le pri desetih košarkarjih. Potem ko sta se poškodovala oba dosedanja kapetana - Jagodnik in Markota, bo zdaj treba kar nekaj poguma za novega junaka, da bo prevzel kapetanski trak.

Olimpija je odigrala najboljšo obrambo v sezoni – slovenski evroligaš je z 62 točkami prejel najmanj košev v zadnjih dveh mesecih, še v jadranski ligi jih je vselej dobil več. Košarkarji, ki so morali vskočiti po spletu okoliščin, pa so se znašli. Robert Rothbart je postal najboljši skakalec in je s svojo gibljivostjo v obrambi v večjo pomoč soigralcem kot Ratko Varda. Pomanjkanje branilca evroligaškega kova je trener Sašo Filipovski nadomestil s tem, da je Dannyja Greena (23 točk) s krila prestavil na mesto branilca ter s tem izkoristil svojega najboljšega obrambnega košarkarja Dina Murića in ga postavil v vlogo prvega krila. Včeraj si je Murić z zagnanostjo v obrambi prislužil največjo minutažo v moštvu.

Union Olimpija je najpomembnejšo tekmo dosedanjega dela sezone začela z odličnim metom, kot da ne bi šlo za tekmo, na kateri se lomi usoda sezone. Pozneje pa ni bilo več veliko lepote v igri, prevladovala je obramba in kar nekajkrat se je na obeh straneh zvrstilo po nekaj minut brez koša. Rezultat pač prinaša predvsem branjenje koša.

Na tekmi s Prokomom je bil manj gledalcev kot na dvoboju z Barcelono, a so se ti bolj razživeli. Ne le zaradi Olimpijine zmage, predvsem večja Olimpijina borbenost jim je dala razlog, da se tudi sami bolje vživijo v tekmo. Včerajšnja zmaga pa je konec koncev tudi dvignila Olimpijo z dna razpredelnice, kar je pomembno za status kluba v evropski konkurenci.

Franci Pavšer, Val 202