S trenerjem Uniona Olimpije, ki je v četrtek končala evroligaško sezono z izkupičkom treh zmag in sedmih porazov, se je za Val 202 pogovarjal Franci Pavšer.

Kako ste zadovoljni s sezono v Evroligi?
Vedno se da več, ampak realno pogledano, smo štab in igralci izvlekli maksimum. Igrali smo v najtežji skupini v Evroligi, trikrat zmagali in osvojili predzadnje mesto. Zadovoljni smo, da smo bili, če gledamo vse skupine, najboljših od vseh "Aba-ligašev" in boljši od kar nekaj kakovostnih ekip z višjim proračunom.

Kakšno bo moštvo v prihodnje?
Moja želja je, da v ekipi ostane čim več slovenskih fantov, da jih čim več pride iz drugih ekip k nam. Želim si, da se klub stabilizira in da borbo za preživetje zamenja za neko daljšo vizijo. Težko je imeti takšno vizijo, saj se uprava bori s financami, toda štab daje vse od sebe. Želim, da ekipa ostane in da bi lahko mladim Slovencem dodajal dobre nosilce igre, takšne, ki so značajsko dobre osebe in imajo željo napredovati. Kombinacija mladosti in izkušenosti je porok za dobro vzdušje na treningu in temelj za nadaljnji razvoj.

Ali tuji klubi veliko povprašujejo po nekaterih Olimpijinih košarkarjih? Aron Baynes je bil, na primer, najboljši skakalec v predtekmovanju letošnje Evrolige!
Vsekakor je veliko zanimanja zanj, a je še kar nekaj igralcev pokazalo velik napredek. Na primer Jaka Blažič, ki je eksplodiral, čeprav še ne kaže konstantnih iger, zato pa izreden potencial. Dosegal je tudi po 30 točk. Page je prav tako pokazal kakovost in seveda Baynes. Pri njem je opazen velik napredek v samokontroli, kontroli emocij. Za te fante je kar nekaj povpraševanja, a konkretnega še ni bilo nič. Seveda si želimo, da ostanejo in da ekipi celo dodamo še kakšnega kakovostnega igralca.

Po drugi strani so nekateri tujci ostali dolžniki, recimo Waters, Rannikko, tudi Salin.
Pri izboru tujcev ni mogoče vedno zadeti v polno pri vseh. Bili smo omejeni s proračunom, ki znaša manj kot milijon evrov in zato še v ligi Aba nismo mogli konkurirati za izbor določenih igralcev. Mislim, da smo z Baynesom in Pageem zadeli v polno. Z Rannikkom smo podpisali pogodbo kot z 'backup' igralcem, saj ima poškodbo kolena in fizično ni na najboljšem nivoju. Vseeno pa vpliva na to, da je v garderobi mir in da se igralci ne ukvarjajo s financami. Dodal bi, da smo sezono začeli s pritiskom pravila sedmih Slovencev. Na to smo morali biti pozorni. Imamo štiri organizatorje igre, to seveda ni bilo načrtovano.

V zadnjem delu Evrolige so več priložnosti dobili Dino Murić, Luka Rupnik in Jan Močnik. Je to bolj splet okoliščin ali je vse načrtno?
To je vprašanje filozofije življenja - kaj ti je namenjeno, ali je sreča na tvoji strani ali ne, ali jo moraš iskati in biti potrpežljiv, delati, čakati na priložnost ... Fantje so pridno sprejeli svojo vlogo, nobene zavisti ni bilo, nobenega egoizma, fantje drug drugega podpirajo.

Koga izmed mladih vidite, da ima pred seboj bleščečo evroligaško kariero?
Jaka Blažič gotovo kaže velik napredek. Na Slovanu je bil na začetku lanske sezone še 2. ali 3. menjava v slovenski ligi. Velik korak naprej je naredil. Lansko sezono sem slišal kritike, ko sem izgubil tekme z njim, češ da sem mu preveč zaupal in toleriral njegove napake ter prehitre odločitve. Klemen Prepelič je pokazal, da je predrzen, hraber, da se ne boji prevzeti odgovornosti v zadnjih sekundah. Tudi Alen Omić kaže veliko talenta. Fizično je sicer še na slabšem kot evroligaški igralci. Najprej mora na tem področju napredovati. Ob Baynesu, ki ga na treningih pošteno pretepa, bo dobil veliko izkušenj. Dobil bo trdo kožo. Ne smem pozabiti seveda tudi Luke Rupnika.

Kdaj bo Union Olimpija spet igrala v Evroligi?
Ko si bomo to zaslužili. Težko je samo zahtevati in zahtevati: Slovenci moramo stopiti skupaj, klubi morajo sodelovati in ne krasti igralcev drug drugemu. Odškodnina za mlajše igralce mora biti plačana. Zaupanje se mora spet vzpostaviti. Jasno, da je treba tudi igralcem zagotoviti ustrezna plačila. Kar nekaj je slovenskih košarkarjev, ki niso bili v najboljših klubih in so šli v tujino. Ta sistem je treba spremeniti. Verjamem, da je veliko volje in želje, da imamo tudi dobre trenerje. Žal pa je zdaj situacija takšna, da je treba reči bobu bob, postaviti temelje in delati na daljši rok.

Franci Pavšer, Val 202