Hauptman je v pogovorni oddaji V sredo na Valu 202 z Boštjanom Reberšakom obudil spomine na 20-letno profesionalno ukvarjanje s košarko, spregovoril o avtoritativnem trenerju Olimpije Zmagu Sagadinu, prav tako pa tudi o organizaciji evropskega prvenstva 2013 ter o 'mačehovskem' odnosu FIBE zoper prireditelje prvenstev. Seveda pa je nekaj besed namenil tudi Elektri, prvoligašu iz Šoštanja, čigar trener je prav legendarni ostrostrelec, ki je dve desetletji navduševal slovenske košarkarske navdušence.

Letos je prva liga zaprta
Lani si je Hauptman vzel krajši odmor, letos pa je znova sedel na trenersko klop Elektre iz Šoštanja, ki igra v malce drugačni prvi ligi: "Ta liga je res majhno presenečenje! Čeprav razumem vodstvo KZS-ja, da se je odločilo za zaprtje lige za eno leto, s čimer daje vsem klubom, ki imajo finančne težave, priložnost urediti zadevo in kakšnega svojega mladega igralca vreči v prvi plan na parket, opažam, da nekateri nasprotujejo zaprtju. Sam nisem posebno obremenjen, kajti moja filozofija je jasna: že od nekdaj sem privrženec domačih slovenskih igralcev in v vsakem klubu, v katerem sem bil, so imeli pri meni prednost vedno domači igralci," je razložil.

V košarki je malo profesionalcev

Letos dobivajo pri Elektri možnost mlajši košarkarji, ki jih poskuša 50-letnik znova navdušiti za igro. V Saleški dolini je kar nekaj nadarjenih košarkarjev, a Hauptman opozarja: "Pravih profesionalcev, če odštejem igralce, ki imajo neke čudne statuse (polprofesionalci, študenti, dijaki, op. a.), ni! V Elektri, ki je stabilen prvoligaš že dolga leta, ni profesionalca. En povprečen stabilen klub v Sloveniji žal nima profesionalnih košarkarjev. Ljudje se ne odločajo za tovrsten poklic, ki je negotov, in to je problem pri vseh slovenskih klubih, ne samo v Šoštanju."

Eurobasket 2013 in 'mačehovska' FIBA
Nekdanji odlični košarkar je zaposlen v direktoratu za šport na ministrstvu za šolstvo in šport, zato je dobro seznanjen s slovensko kandidaturo za Eurobasket 2013. 18. tega meseca se mora vlada odločiti, ali bo zagotovila sredstva za organizacijo EP-ja. "Realno gledano, se veliko sredstev razdeli premalo. Minister je zelo naklonjen temu projektu, a treba je biti realen. Treba je tudi poudariti, da je FIBA zelo mačehovska! Pobira kotizacijo, in mislim, da je celo edina krovna organizacija, ki pobira kotizacijo za tovrstna prvenstva po Evropi. Slovenija je v zadnjih devetih letih gostila prek 40 velikih tekmovanj, tako da ima posluh za šport, in verjamem, da se bo našla rešitev za evropsko prvenstvo. To je priložnost, ki je ne smemo izpustiti," je povedal Hauptman in še dodal: "Toda FIBA pobere veliko, nazaj pa prek TV-pravic ne daje, in to od njih ni korektno. Vse večje države, z večjim bruto domačim proizvodom, so odpovedale organizacijo prvenstva, kar tudi veliko pove."

Najbolj ponosen je na družino
V svoji bogati karieri, ki je slovenski košarki prinesla nemalo odmevnih rezultatov in uspehov, je Litijan še najbolj ponosen na svojo družino, ki mu je vselej stala ob strani in mu dajala oporo, ki jo je še kako potreboval po napornih treningih in kriznih trenutkih. "V profesionalnem športu je pomembna ta podpora. Po vsaki tekmi sem pobegnil nazaj med svoje v domačo Litijo. To je eden izmed dejavnikov, ki mi je pomagal, da sem zdržal na takšni ravni veliko let - 20 let namreč ni malo igrati na takšni ravni oziroma malo je takšnih igralcev, ki bi zdržali tako dolgo. To je predpogoj oziroma pogoj, da športnik zdrži toliko časa v športu, kajti duševni mir, ki ga potrebuje po težkih treningih in krizah, najde zatočišče doma, stran od medijev in vsega drugega," je poudaril.

Uspeh kariere doživel v Lozani

Takratna Smelt Olimpija je leta 1994 v finalu Evropskega pokala v Lozani z 91:81 premagala Taugres, junaka večera sta bila Roman Horvat s 33 in Hauptman s 27 točkami. To je po Dušanovih besedah tudi največji uspeh Olimpije: "Okoli mene se je dogajalo veliko stvari. Kar se tiče rezultata, je 1. mesto v Lozani oziroma osvojitev naslova pokalnega prvaka zame največji uspeh, kajti bili smo prvi, in to je lahko samo eden. Leta 1997, ko smo na 'final fouru' v Rimu osvojili 3. mesto, je pa drugi največji uspeh."

Sagadin je včasih malo pretiraval
"Kakšen je Zmago? Si lahko mislite, kakšen sem jaz, da sem lahko vrsto let zdržal poleg njega," se je pošalil Hauptman, ki je eden redkih košarkarjev, ki se s slovitim trenerjem nikoli ni sprl. "Profesionalnost in moj odnos do košarke je Zmago vedno cenil, vedno sva dobro sodelovala in nikoli nisva imela negativnih bližnjih srečanj," je še pristavil. Pa Zmago na treningih? "Samo delo prinaša rezultat in Zmago je včasih malo pretiraval, a treba je povedati, da je bil takrat prvi, ki je v Sloveniji začel sistematično delati v kolektivnem športu. Menil je, da takšen način dela oziroma takšno komuniciranje in preganjanje igralcev edino lahko privede do rezultata. Danes, ko obstaja veliko drugih metod, se jaz s tem sicer ne strinjam, a v tistem času ni bilo človeka, ki bi razmišljal drugače. Navsezadnje smo imeli rezultat!"

Iskali so se igralci, ki so delali za druge
O Sagadinu je njegov dolgoletni varovanec, ki je pod njegovim vodstvom igral že v Celju, še dodal: "Zmago je pri nabiranju igralcev iskal takšne, ki niso bili všečni ali pa niso bili dobri pri zadevanju košev, a so bili pomembni, ker so delali za druge. Žarko Djurišić, s katerim sva skupaj igrala sedem let, je zame naredil ogromno! Vrhunsko je znal postaviti blokado, podati v pravem trenutku ... Od treh točk, ki sem jih dosegel s trojko, sem eno posvetil njemu. S tem sem se želel oddolžiti za kolegialnost na parketu. Zmago je bil sicer neke vrste šahist, kajti ni verjel le v sistemsko delo, temveč tudi v veliko akcij. Iz košarke je delal znanost, zato smo morali domov odnesti sisteme igranja in jih naštudirati. Bil je poseben človek, a uspešen trener!"

Včasih igrali počasi, zdaj divjajo

Okoli Hauptmana so kariero med drugim začeli Rašo Nesterovič, Vladimir Stepania in tudi Marko Milič. S tem se je Dušanova minutaža zmanjšala, čeprav je bil po fizičnih predizpozicijah kot igralec, daleč čez 30 let, še vedno konkurenčen. Toda kot kapetan je mlajšim košarkarjem vselej rade volje pomagal, težavo je videl le v tem, da mladi niso potrpežljivi. "Vsi so šli vse bolj v agresijo, tudi zunaj treninga so veliko dvigovali uteži. Tudi danes veliko dajejo na zunanji videz, na moč oziroma stvari, ki nimajo veliko z lepoto košarke, a so vseeno nujno potrebne v vrhunskem športu," je dejal in hkrati priznal: "Če danes pogledam tekme izpred 15 let, se prav čudim, kako počasi smo igrali oziroma kako počasni so bili naši gibi. Prav smešno je, kajti danes se igra hitro in visoko košarko, koš je treba dati s kontaktom. Imel sem neke vrste srečo." Pa Liga NBA? "Zame je NBA šov. Nerad gledam košarko, kjer se divja gor in dol, čeprav je lepo gledati zabijanje, skakanje, navsezadnje tudi veliko košev. Veliko dam na nek sistem, na razmišljanje v igri, da ekipa premaga nasprotnika s taktično zamislijo, in ne samo zato, ker je na eni strani nekdo močnejši in nekdo visok 220 cm."

Dragič in E. Lorbek - upa za prihodnost
Hauptman je navsezadnje spregovoril tudi o slovenski reprezentanci, ki pa ga je v zadnjih šestih letih precej razočarala: "Pričakoval sem veliko boljše rezultate slovenske košarke, kajti mislim, da imamo oziroma smo imeli kakovostne generacije. Boljše uspehe bi morali imeti in sem kar malce jezen na vse tiste, ki so za to krivi," je še dodal in končal: "V tem trenutku sta dva igralca, ki bi morala prevzeti vso odgovornost in biti nosilca na EP-ju 2013. To sta Goran Dragič in Erazem Lorbek. Košarka brez napadalcev je težko gledljiva. Trener lahko nauči igralca obrambnih akcij, napadalca pa tega ne moreš naučiti. To mora imeti že v sebi, in lahko rečem, da sta Dragič in Lorbek rojena napadalca. Zato sem tu optimist!"