Pred tekmo si košarkarji iz Dolenjske niso niti mislili, da bodo postavili nov (sicer tisti slabši) rekord, ki velja še danes. Krka je tekmo izgubila z rezultatom 89:35, kar pa ni tudi najvišja razlika ob koncu srečanja. To so 13. februarja 2003 dosegli košarkarji Siene, ki so s 112:49 ugnali Budućnost. Blizu novemu rekordu so bili tudi košarkarji Bamberga, ki so v Beogradu nekaj več kot 4 leta pozneje padli s 85:37. Za tretji najnižji izid je poskrbela obramba Zmaga Sagadina, ki je London Towersem 20. decembra 2001 v Hali Tivoli dopustila le 40 točk (73:40).

Preteklost italijanska, sedanjost ne
Kar trinajst pokalov evropskih prvakov je v vitrinah naših zahodnih sosedov, največkrat so trofeje, kar petkrat, dvignili pri Vareseju. A Italijani v novejši zgodovini niso več tako uspešni, rešuje jih le še Siena, ki je z zmago v Atenah ena glavnih kandidatk za nastop na zaključnem turnirju. Naši zahodni sosedi so nazadnje slavili leta 2001, ko je Kinder s 3:2 v zmagah ugnal baskovsko Tau Cerámico. Še en velikan evropske košarke ostaja pozabljen, če imamo v mislih naslov najboljšega na stari celini. Real Madrid namreč z osmimi naslovi prvakov še vedno vodi, a je bil zadnjič uspešen pred 14 leti, ko je v finalu s 73:61 ugnal Olympiakos.

Izraelci so najnapadalnejši
Maccabi in Scavolini sta krivca za evroligaško tekmo, na kateri je padlo največ košev. 25. novembra 2004 so Izraelci slavili s 123:73, za Italijane pa je sedem točk prispeval tudi Marko Milič. 196 točk obeh ekip pa je le deset točk več od največjega dosežka ene ekipe v ligi NBA (186 točk Detroita 13. decembra 1983). Izraelci so dosegli tudi najvišji izid v finalu, 1. maja 2004 so namreč s 118:74 ugnali bolonjski Fortitudo.

Rekordi, ki so padli na prvi tekmi med CSKA-jem in Partizanom:

Gostovanje v Madridu obrodilo sadove
Ne gre pa niti mimo individualnih rekordov, pri katerih najdemo kar nekaj Slovencev. Največji statistični indeks si lasti nekdanji košarkar Žalgirisa Tanoka Beard (63), na tretjem in petem mestu pa je slovenski reprezentant Jaka Lakovič. Ljubljančan je 18. 11. 2001 s Krko gostoval v Madridu in za zmago dosegel 38 točk ter vpisal statistični indeks 55. Uspeh je (skoraj) ponovil s Panathinaikosom, ko si je prislužil indeks 51.

Trije z največ točkami
Največ točk je v sodobni zgodovini Evrolige uspelo doseči trem košarkarjem - Latvijcu, ki je bil suspendiran zaradi dopinga, vmes pa za nekaj časa postal tudi boksar, Kasparsu Kambali, nekdanjemu košarkarju Fortituda Carltonu Myersu in Aplhonsu Fordu, ki mu je prvemu uspelo doseči 41 točk. Ford, ki je tudi eden izmed sedmih košarkarjev, ki so dosegli 3.000 točk v Ligi NCAA, je le dva tedna po upokojitvi leta 2004 umrl zaradi hude bolezni, po njem pa se imenuje nagrada za najboljšega strelca Evrolige. Prvo nagrado je osvojil Charles Smith, ki je pri Scavoliniju zamenjal prav prehitro umrlega Američana. Največkrat je bil v Evroligi uspešen Marcus Brown, ki je dosegel 2.508 točk, pridno pa mu sledi Lakovič, ki jih je zbral 2.052.

Najboljši ostrostrelci so Litovci
Še pomnite, košarkarski navdušenci, sedem trojk Šarunasa Jasikevičiusa v dresu Uniona Olimpije in velike zmage nad Olympiakosom leta 2000 (85:67)? Litovski košarkar je tiste magične noči vknjižil 30 točk, le dva zadeta meta izza črte (6,25) pa sta mu manjkala, da bi danes krasil vrh lestvice najboljših ostrostrelcev. Ta pripada njegovemu rojaku Sauliusu Štombergasu, ki je bil v dresu Tauja 4. aprila 2001 iz devetih poskusov nezgrešljiv. Tudi na tej lestvici je zelo visoko Lakovič, ki je v svojih osmih evroligaških sezonah zadel 294 trojk, kar ga uvršča na tretje mesto.

Hrvati in Lakovič najboljši iz črte prostih metov
Nič presenetljivega ni, da je Jaka na drugem mestu po zadetih prostih metih, ki jih je v dresu Krke, Panathinaikosa in Barcelone zadel že 564. Ni pa mu jih še uspelo zadeti 17 na eni sami tekmi, kakor sta to storila dva Hrvata – Davor Kus (Cibona, 14. 12. 2006) in Andrija Žižić(Olympiakos, 5. 1. 2006).

Preostali evroligaški posamični rekordi:

Srbi v Evroligi, Grki na svetu
Najnovejši rekord najelitnejšega klubskega košarkarskega tekmovanja pa sega v predzadnji krog TOP 16, ko se je v Areni Beograd Partizan pred 22.567 gledalci pomeril z grškim Panathinaikosom. Predtem je evroligaški rekord znašal 18.518 ljudi, ki so se 7. aprila 2004 zbrali na tekmi nemškega državnega prvenstva med Telekom Bonnom in berlinsko Albo. "To je noro. Še nikoli v življenju nisem videl česa takega. Kot fantek sem sanjal o čem takem, zdaj pa so se mi sanje uresničile," je po (dobrem) igranju v Areni dejal češki »vunderkind« Jan Vesely. Svetovni rekord verjetno še nekaj časa ne bo podrt, saj se zanj šteje finale pokala Saporta leta 1964, ko se je na olimpijskem stadionu Kallimarmaro v Atenah zbralo 80.000 gledalcev, še okoli 40.000 pa jih je ostalo zunaj.

Anže Blažič