Letošnja generacija je na čelu s Kobejem Bryantom, Timom Duncanom in Kevinom Garnettom ena najboljših do zdaj. Idealna druščina, ki bi jo dodatno oplemenitil eden najtrofejnejših in najvplivnejših evropskih košarkarjev, a Kukoč je bil znova pozabljen. V Hiši slavnih so z območja nekdanje Jugoslavije funkcionar Borislav Stanković, trenerja Aleksandar Nikolić in Mirko Novosel, od igralcev pa Krešimir Ćosić, Dražen Petrović, Dražen Dalipagić, Dino Rađa in Vlade Divac.
"Na vstop v Hišo slavnih nimam vpliva"
Potem ko sta bila v zadnjih dveh letih izbrana slednja, Tonijeva sodobnika, je jasno čas nastopil tudi zanj, a legendarni hrvaški košarkar je brez velikega priznanja ostal tudi po sedmih nominacijah. "Iskreno mi več pomeni, da sem igral z Michaelom Jordanom in osvajal NBA-naslove. Na vstop v Hišo slavnih nimam vpliva. To je vprašanje za ljudi, ki o tem odločajo, res pa bi rad vedel, kdo so ti ljudje, saj se ne ve, kdo so, ker javnosti niso predstavljeni. Res ne vem, ali bom kdaj izbran v Hišo slavnih. Bi bil rad? Seveda, a minilo je še eno leto in nič novega se ni zgodilo," je v intervjuju za tportal povedal 51-letni Dalmatinec, ki z družino živi v bližini Chicaga.
"Redno me, ko se govori o najboljših evropskih igralcih, uvrščajo ob Dražena in Sabonisa, ki sta že dolgo notri. Ne morem reči, da mi je vseeno, toda po drugi strani ne želim za to porabljati energije. Konec koncev, kaj naj govorim o sebi? No, če moji nekdanji trenerji in soigralci ter košarkarski strokovnjaki pravijo, da spadam med tri ali štiri najboljše evropske igralce v zgodovini – o čem potem govorimo? Morda vsi ti ne vedo, kaj govorijo. Nima več smisla o tem razglabljati," je dodal Kukoč in novinarju Vladu Radičeviću povedal, da bi raje to energijo porabil na igrišču za golf, ki ga tako rad igra, a ga zdaj zaradi širjenja novega koronavirusa ne more. Kot je še dejal, bi se zaradi pandemije najraje vrnil v rodni Split, kamor bo zagotovo odšel, ko se razmere umirijo.
Po trije naslovi s Splitom in Chicagom
Kukoč je v bogati karieri po trikrat postal prvak Lige NBA in evropski klubski prvak. Ob dveh naslovih splitskega kluba (tedaj Jugoplastika in Pop 84, op. a.) je bil izbran za MVP-ja Final Foura, najmočnejšega evropskega tekmovanja, naziv pa je prejel tudi kot košarkar Benettona. Trikrat je to priznanje dobil le še Vasilis Spanulis. Tri šampionske prstane je nato osvojil ob boku Jordana in Scottieja Pippena pri legendarni zasedbi Chicago Bullsov. Z Jugoslavijo in Hrvaško je postal olimpijski podprvak, dvakrat z nekdanjo skupno državo evropski, leta 1990 pa še svetovni prvak. Bil je MVP košarkarskega svetovnega prvenstva leta 1990 v Argentini, leto pozneje pa še EuroBasketa v Italiji.
Le malo evropskih košarkarjev se lahko pohvali s podobno polno vitrino tako lovorik kot individualnih priznanj, hkrati pa je bil eden tistih Evropejcev, ki so orali ledino v Ligi NBA. Bil je tudi med prvimi, ki so igrali konkretno vlogo v svojem moštvu. Ko je leta 2006 končal športno pot, je bil brez dvoma evropski košarkar z do tedaj najboljšo kariero v najmočnejši ligi na svetu. Bil je vsestranski velemojster, ki je z 208 centimetri lahko igral na skoraj vseh položajih. Odlično je obvladoval žogo, imel izjemen pregled nad igro in za svojo višino imenitno telesno koordinacijo – prototip modernih dobro tehnično podkovanih visokih igralcev. Kot rečeno, ga je Jordan, najboljši košarkar vseh časov, označil za najboljšega evropskega igralca, Kukoč pa je zanj dodal: "On je čudež narave. Največji vseh časov in merilo za vse."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje