Bazen nadarjenih košarkarjev je v tej regiji izjemen. V času skupne države so bili plavi ob ZDA in Sovjetski zvezi glavna svetovna košarkarska velesila. Trikrat so postali svetovni prvaki, večkrat evropski, vmes tudi olimpijski, največje uspehe pa je požela prav generacija ob koncu skupne poti. Valilnica talentov je pred razpadom dala najštevilnejšo množico resnično kakovostnih igralcev, ki so ob tradicionalni taktični prefinjenosti in organizirani improvizaciji jugoslovanske šole gojili hitro in moderno igro. To je bila – tudi za ameriške strokovnjake – atraktivna košarka prihodnosti. Kot je nekoč zapisal novinar Tom Hawking za Rolling Stone, je bila igra tedanje jugoslovanske izbrane vrste zasnova in začetek moderne hitre košarke.

Posamezniki te nepozabne reprezentance so orali evropsko ledino na največjem košarkarskem odru. Na poti je bilo ogromno ovir in kljub širokemu košarkarskemu znanju velemojstri, kot so bili Dražen Petrović, Toni Kukoč, Vlade Divac, Dino Rađa (vsi so zdaj končno tudi v Hiši slavnih) in druščina, niso bili deležni veljave, kakršno bi si zaslužili. Toda tudi Liga NBA, ki je po zaslugi nekdanjega komisarja Davida Sterna postala svetovni velikan, je z leti postajala vse bolj dojemljiva za to, da se vrhunska košarka igra tudi zunaj ZDA, predvsem pa, da z vsega sveta prihajajo zelo kakovostni igralci. Generaciji, ki so jo vodili Dirk Nowitzki, Pau Gasol in Tony Parker, je bilo že lažje, prvič pa so si tudi Evropejci priborili individualna priznanja, kot so novinec leta, MVP finala in MVP rednega dela.

Sorodna novica Dallas in Slovenija v ritmu Luke Dončića

Zdaj je zadnja izmed naštetih nagrad tretjič v rokah Evropejca. V zadnjih dveh letih jo je prejel Grk Janis Antetokounmpo, zdaj pa je popolnoma zasluženo pospravljena v vitrini karizmatičnega Jokića. 26-letni Joker, vzdevek, ki še kako pritiče njegovemu igrivemu dojemanju kraljice iger, je v tej sezoni odigral prav vse tekme rednega dela, v povprečju je dosegal 26,4 točke, 10,8 skoka in za centra imenitnih 8,3 podaje, indeks 31,4 pa ga je po učinkovitosti uvrščal na vrh lestvice. Na naboru je bil izbran leta 2014 kot 41., tako da je postal prvi MVP, ki je bil izbran šele v drugem krogu.

Poleg Greek Freaka in prefinjenega srbskega orjaka je trenutno tretji evropski superzvezdnik NBA-ja Luka Dončić. Vsi trije so člani začetnih postav tekme zvezd, hkrati pa so bili tudi vsi trije že v najboljši peterki sezone. Tudi letos so vsi kandidati za takšno imenovanje. Medtem ko je Janis fizično dominanten in njegovo telo ter atletske sposobnosti predstavljajo čudo narave, ko kot brzovlak drvi po parketu, pa sta Jokić in Dončić v povsem drugi prestavi in igrata v popolnoma svojem ritmu. Ko sta odhajala v NBA, so skeptiki pri obeh poudarjali prav njune fizične predispozicije in dvomili o njunem uspehu, ker naj ne bi bila dovolj hitra in eksplozivna za košarko, ki se igra med severnoameriškimi "profesionalci".

Toda oba imata ob neverjetno široki paleti ofenzivnih veščin izjemno visok košarkarski IQ, ki ju dela edinstvena, da sleherni košarkarski navdušenec uživa v njunih predstavah in potezah, ki dokazujejo njuno genialnost. Tako kot Luka "vrti" nasprotne branilce, izkorišča svojo bodisi spretnost bodisi moč in polni koš s praktično vseh položajev, se podobno Jokić, tehnično dovršen center, poigrava z gorami mišic, ki mu stojijo nasproti, ko zna v napadu praktično vse. Lahko igra s hrbtom proti košu, meče za tri, obenem pa je boljši podajalec kot (vsaj) 90 odstotkov branilcev. Joker je lep primer, kako se je košarkarska igra spremenila in so tudi visoki igralci vse bolj vešči. Dončić z dvema metroma ni klasičen organizator igre, podobno kot v preteklosti ni bil Magic Johnson ali pa zdaj tudi ni LeBron James, a je vseeno t. i. enka. Če govorimo o praktično krilnih igralcih, ki so "playmakerji", je potem Jokić kar "point center", ki kljub temu da gre za klasično petico, organizira igro. In to seveda zelo uspešno.

Sorodna novica Spahija: Nikola Jokić je izboljšana različica Divca

Na prvi pogled se zdi Jokić statičen orjak, ki se nekoliko okorno premika po terenu, a, ko dobi žogo, je, kot bi imel v rokah čarobno palico, s katero hitro pričara romantičnost prej omenjene košarkarske šole te regije, ki je dala množico velikanov tega športa. Čeprav z načinom igre nekoliko spominja na litovsko košarkarsko ikono Arvydasa Sabonisa, so glede na korenine prve primerjave z Divcem, ki je bil tudi center z izjemnim občutkom za igro, odličnim pregledom in mojstrsko podajo. "To je izboljšana različica Divca. To, kar ta dečko igra, ni normalno. Fantastičen je. Že v tej sezoni je presegel 40 točk, pa to sploh ni njegova glavna naloga. On kreira igro. Vsa igra se vrti okoli njega. Fant je neverjetno nadarjen. Še enkrat pravim, boljša različica Divca, potem veste, o čem govorimo," je aprila 2017, po koncu sezone, ko je Jokić eksplodiral v NBA-ju, v intervjuju za MMC povedal cenjeni hrvaški strokovnjak Neven Spahija.

Četudi je navduševal že pred prihodom v ZDA, ko je bil na primer leta 2015 izbran za MVP-ja Lige ABA, pa v Ligo NBA ni prišel niti približno tako pompozno kot na primer Dončić. Že številka izbora govori o tem. Na primer njegovega izbora na naboru ni bilo v neposrednem prenosu, saj so bili takrat na sporedu oglasi. No, tudi Jokić je priznal, da ga je v Srbiji prespal. Prednost je po prihodu v Denver imel Jusuf Nurkić, ki je v klub prišel leto pred njim, na istem naboru pa je bil izbran kot 16. Toda, ko je ob težavah s poškodbami bosanskega košarkarja Jokić dobil priložnost, jo je izkoristil maksimalno in Michael Malone je kmalu dojel, da je Joker temelj, okoli katerega bo zgradil prihodnost koloradske franšize. Odločitev se je hitro izkazala za pravo.

Pred prihodom v NBA je bil Jokić član Mege, ki je v zadnjem obdobju ustvarila številne vrhunske košarkarje. V Beograd ga je s 17 leti pripeljal Miško Ražnatović, ki je hitro reagiral, ko je odkril, da se v Vojvodini žoga mladenič, ki dosega po 25 točk na tekmo, temu dodaja še podobno število skokov, statistični indeks pa je še bolj impresiven. Njegovi ogledniki so kmalu sporočili, da gre za okrogloličnega fanta, ki ima kar nekaj kilogramov preveč, a kaže neverjeten potencial. Ražnatovićeva agencija je takoj poskrbela za njegov podpis in ga hitro tudi pripeljala v prestolnico pod svoje okrilje. Njegova ljubezen do košarke je bila velika, tudi delovna etika ni bila sporna, toda najstarejši brat Strahinja – drugi Nemanja je igral univerzitetno košarko v ZDA – je odšel z njim v Beograd, da je poskrbel za bolj športno življenje Nikole. Kot je povedal Ražnatović, je spremenil prehranjevalne navade, ko je z vsakodnevnega jedilnika črtal velike količine popite kokakole, na meniju zajtrka pa ni bil najpogostejša jed več burek.

Sorodna novica Nikola Jokić prepričljivo dobil nagrado MVP

"Mislim, da je zgodba Nikole s srečnim koncem zelo pomembna za vse otroke, ki imajo radi košarko in sanjajo, da bodo postali zvezde. Njegov primer dokazuje, da še vedno lahko postaneš NBA-zvezda, četudi do 17. leta ni še nihče prepoznal tvojega talenta in igraš za mladinsko ekipo majhnega kluba, nimaš atletskih predispozicij in imaš morda celo malce čezmerno telesno težo, a si talentiran, predan delu in imaš seveda tudi kanček sreče, ki pa je po navadi zaslužena. Dokazuje, da ni tragedija, če niste vabljeni v kadetsko ali mladinsko reprezentanci. Zaradi tega se ne smete predati. Kaže, da je danes vse to mogoče, četudi niste fizično dominantni. Zgodba je netipična, vendar je lahko navdih za vse otroke, ki ure in ure mečejo na koš za blokom v majhnem kraju, kot je Nikola v Sombo," je za Blic Sport dejal Ražnatović.

Kmalu se je zanj začela zanimati Barcelona, a četudi ni iz domovine odšel v Španijo, ampak neposredno v Denver, pri čemer je vztrajal tedanji pomočnik generalnega menedžerja Nuggetsov Litovec Arturas Karnišovas, ki je prepoznal ogromen potencial, ima še nekaj skupnih točk z Dončićem. Kot je bilo že večkrat rečeno in zapisano, oba se igrata košarko. Na parketu neizmerno uživata, obenem pa sta izjemno učinkovita, tekmovalna in preprosto rojena zmagovalca. Tudi to je bilo bistvo miselnosti košarkarske šole Jugoslavije – želeti, biti in se zavedati, da si najboljši. Nehvaležne so primerjave, ko se v Dončiću išče Dejana Bodirogo, Kukoča, Petrovića ali pa kakšnega drugega ofenzivno vsestranskega košarkarskega vseznalca iz ZDA, enako velja za Jokića, naj bo to Divac, Sabonis, Wilt Chamberain ali kdo drug, primerjava s katerim potrjuje, da je Joker eden najbolj ofenzivno dovršenih centrov do zdaj. Če si sposodimo besede Spahije, sta Luka in Nikola nekakšna nadgradnja ali pa kar produkt vsote vseh teh košarkarskih umetnikov.