Potem ko je preteklo poletje reprezentanco imenitno vodil do olimpijskega polfinala, je zdaj med štiri prišel še z Dallasom v najmočnejši ligi na svetu. Mavsi že 11 let niso bili tako daleč. Tedaj so na čelu z Dirkom Nowitzkim osvojili šampionski prstan, legendarni nemški košarkar pa je imel ob sebi kakovostnejšo zasedbo z Jasonom Kiddom in druščino, kot je zdajšnja Dallasova, ki pa je dokazala, da se lahko kosa z najmočnejšimi v ligi. Kidd je bil tedaj glavni organizator igre teksaške zasedbe, zdaj jo vodi s klopi, dirigentska palica pa je v rokah slovenskega košarkarskega čarodeja.
"Ponosen sem na ekipo. Na vsakega igralca in člana strokovnega štaba. Nihče ni računal na nas, da bomo prišli tako daleč. Kot smo obljubili, smo se borili do konca," je po izpadu v konferenčnem finalu dejal Dončić. V boju za najboljšega na Zahodu je bil s 4:1 v zmagah boljši Golden State, zadnja prava dinastija v NBA-ju, ki se po seriji poškodb v zadnjih sezonah znova vrača v boj za košarkarski gral – pokal Larryja O'Briena.
23-letni Ljubljančan je sezono začel nekoliko zadržano. Ker je sprva nizal za njegove standarde povprečne predstave, je bil deležen kritik. Največ jih je šlo na račun njegove telesne pripravljenosti. Toda stopnjeval je svoje igranje in dokazal, da je najboljši takrat, ko je to najbolj potrebno. In seveda, da se aprila in maja igra najpomembnejša košarka. Po koncu tedna All Star je bilo na 21 tekmah njegovo povprečje izjemnih 30,2 točke, 9 skokov in 8,2 podaje. Redni del je tako sklenil s povprečjem 28,4 točke, 9,1 skoka in 8,7 podaje, s čimer je bil znova med statistično najboljšimi posamezniki.
Mavsi naredili korak(e) naprej
Pred dvema desetletjema smo šteli vsak statistični element slovenskih prvoborcev v NBA-ju. Nato je tudi Slovenija dobila tri gospodarje prstanov, pa je za njimi prišel Goran Dragić, ki je potrpežljivo čakal na pravo priložnost in jo tudi izkoristil z obema rokama. Bil je prvi, ki je prevzel vlogo nosilca in si prislužil individualno nagrado. Potem pa je prišel Luka Dončić, ki je s svojo genialnostjo že pri 23 letih eden najboljših igralcev na svetu. Tretjič zapored je bil izbran v prvo peterko lige NBA.
Do zdaj so bili v prvih štirih sezonah med petimi najboljšimi po trikrat le še Larry Bird, George Gervin in Tim Duncan. Duncanu, Maxu Zaslofskyu in Kevinu Durantu se je edinim tako kot Luki uspelo v prvo peterko trikrat uvrstiti do 24. leta. Dončić in KD sta tudi edina, ki sta bila do 24. leta trikrat imenovana v prvo peterko lige, hkrati pa sta trikrat zaigrala tudi na tekmi All Star. Čeprav je februarja dopolnil šele 23 let, pa že lahko govorimo o karieri, ki bo nekoč počaščena z vstopom v Hišo slavnih.
"Naredili smo korak naprej. Mogoče kar nekaj korakov. Smo še mladi in seveda moramo še veliko stvari popraviti, a smo na pravi poti," je prepričan Luka, ki je bil najzaslužnejši, da je imel Dallas peti najboljši izkupiček v ligi in svojega najboljšega po zgodovinski sezoni 2010/11. Mavsi so med sezono zamenjali Kristapsa Porzingisa, ki je bil v Teksas pripeljan, da bi s slovenskim velemojstrom tvoril zvezdniški dvojec, toda ni se izšlo po željah. Latvijec je odšel v Washington, v nasprotno smer pa je prišel Spencer Dinwiddie, ki se je na koncu bolje obnesel v Kiddovi zasedbi kot KP.
Prvi strelec letošnje končnice
Kljub dobremu izkupičku po rednem delu pa Dallasovi obeti pred končnico niso bili spodbudni, saj se je Dončić poškodoval. Vseeno so Mavsi uspešno začeli serijo proti Utahu in po vrnitvi Luke na parket tudi dobili prvo serijo po 11 letih. Poškodba na njegove igre ni vplivala in še tretjo sezono zapored je blestel na največjem košarkarskem odru – v končnici Lige NBA. Dallas je v polfinalu Zahoda v sedmih tekmah izločil Phoenix, lanskega finalista in najboljšo ekipo rednega dela. Sonca so povedla s 3:2, Mavsi pa so dobili šesto in sedmo tekmo, na kateri je bil Luka imeniten. V prvem polčasu odločilnega obračuna je dosegel 27 točk, celotna ekipa iz Arizone skupaj jih je zmogla ravno toliko.
Še tretjič zapored je v končnici dosegal več kot 30 točk na tekmo. Letos je bil s povprečjem 31,7 najboljši strelec med vsemi. V končnici ima le Michael Jordan boljše povprečje od njega, v vsaki od prvih treh sezon v končnici pa se s povprečjem, boljšim od 30 pohvali, lahko le še Wilt Chamberlain. Vsako sezono Luka dosega zgodovinske številke in postavlja mejnike. Vsako sezono je bližje končnemu cilju, ki je seveda šampionski prstan, in za zdaj mu to uspeva brez "All Star" soigralca.
"Naslednja sezona bo še boljša," je prepričan Dončić. Pred pisarno teksaške franšize je zanimivo poletje. Jalenu Brunsonu, ki je bil ob Luki prva violina, se izteče pogodba. Kakšna bo prihodnost Tima Hardawaya, Dinwiddieja, Davisa Bertansa in Dwigha Powella, ki so bili v tej sezoni najbolj plačani v moštvu in imajo še veljavne pogodbe? Bo vendarle Mavsom uspelo Luki pridružiti še enega "All Star" igralca? Športni direktor Nico Harrison je med željami poudaril centra, ki bi zaprl pot pod obroč in bi prevladoval v skoku. Boj za odbite žoge je bil namreč eden glavnih razlogov za poraz proti Bojevnikom. Tako se s prihodom k Mavsom povezuje centra Rudyja Goberta kot igralca, ki bi razbremenil Dončića v napadu, pa se omenja odlični strelec Zach LaVine.
O igranju za reprezentanco ni dvoma
Naporno poletje čaka tudi Luko, ki je po četrtem porazu z Golden Statom potrdil, da ni dvoma o njegovem igranju za Slovenijo. Tudi njegovi reprezentančni soigralci so večkrat potrdili njegovo veliko željo po igranju za izbrano vrsto. "Čez 15 dni bom spet začel trenirati," je dejal Dončić novinarjem po koncu sezone. "Nato nas najprej čakajo kvalifikacije za svetovno prvenstvo, malo premora, nato pa priprave na eurobasket. Pred mano je kar napeto poletje," je dodal, ob tem pa poudaril: "Kot vedno pravim, če nisem poškodovan, z veseljem igram za reprezentanco."
Po kratkem premoru so najprej na sporedu kvalifikacije za svetovno prvenstvo. Po porazih s Finsko bosta naslednji tekmi izjemno pomembni. Slovenci se bodo pomerili s Hrvati, ko bo v Stožicah na svojem poslovilnem reprezentančnem dejanju najverjetneje zaigral zlati kapetan Goran Dragić. Zatem jih čaka še gostovanje na Švedskem. Nato sledi dober mesec premora in nov cikel kvalifikacij, takoj zatem pa evropsko prvenstvo v Nemčiji, kjer bo Slovenija po petih letih končno branila naslov iz Carigrada 2017.
Ko je Slovenija lani z nekaj pelina končala sicer izvrstno olimpijsko pot v Tokiu, kjer je za las ostala brez kolajne, je Luka na novinarski konferenci po obračunu za tretje mesto takoj odločno dejal, da je naslednji cilj EuroBasket in, kot je to v njegovi navadi, brez oklevanja napovedal vnovičen naskok na vrh stare celine. Ko je kot 18-letni mladenič prvič spregovoril s slovenskimi mediji, je omenjal zlato medaljo. Pol leta pozneje je reprezentanca v Carigradu spisala zlato pravljico. Če so se napovedi sprva zdele utopične, je na parketu dokazal, da je z njim marsikaj mogoče – od evropskega naslova pa do boja za olimpijska odličja. Zato bo z motiviranim Lukom, ki mu igranje za reprezentanco tako veliko pomeni, Slovenija septembra znova sposobna velikih stvari.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje