Prvi polčas so odigrali presenetljivo dobro, s consko obrambo omrtvičili napad poljskega prvaka Prokoma in prikrili obrambno neuigranost prisilno prenovljenega in pomlajenega moštva.

Tekma z dvema zelo slabima napadoma ni ponujala paše za košarkarske oči, je pa bila razveseljiva borbenost Olimpijinega moštva v prvem polčasu, saj je presegala dosedanje mlačne obrambne predstave nosilcev letošnje ekipe. A znanja je bilo premalo in Prokom je v drugem polčasu hitro kaznoval ljubljansko obrambo. Ko je slovenski podprvak v prvem polčasu igral brez pritiska zmage, je še šlo, ko pa je začelo dišati po presenečenju, so fantje okameneli. Naslednji dve tekmi v Evroligi bo potrebno le še preživeti, upati, da si Olimpija ne bi nakopala pretirane sramote. Galatasaray in Kazan sta boljša tekmeca od Prokoma.

Še sreča, da ni samodejnega izpada
Unionu Olimpiji se napoveduje, da bo najslabši klub med vsemi 24 v Evroligi. Na srečo to ne prinaša več samodejnega izpada, vsekakor pa ni spodbudno za prihodnost. Evroligaškega mesta tako ali tako nima Olimpija, ampak Slovenija. Vsako leto pa si ga pribori najuspešnejši klub v sezoni. To so lahko tudi Krka, Helios, Zlatorog, ampak kakor koli obrnemo, po večini meril, od tradicije, gospodarskega in množičnega zaledja, infrastrukturi in še čem, je Union Olimpija v prednosti pred drugimi, ki večinoma v svoji uspešnosti še bolj nihajo kot Olimpija. Ta je tudi bolj tržno zanimiva od klubov iz manjših krajev, ki bi bili dolgoročno težko konkurenčni evropskim klubom. To so konec koncev že okusili v Laškem in Novem mestu.

Ugled se hitro izgubi in dolgo ustvarja
In ker je Evroliga zasebno, komercialno tekmovanje, je status treba čuvati. Ne le tekmovalno, tudi vtis šteje. Ugled pa se hitro izgubi in ustvarja dolgo. Zato je še toliko pomembneje, da bo Olimpijha skušala čim dostojneje odigrati zadnji dve tekmi.

Ob finančnih težavah Olimpije se pojavlja vprašanje, ali je smiselno, da vztraja v Evroligi, ali si lahko privošči eno leto evroligaškega posta. Brez Evrolige bi bila Olimpija kmalu potisnjena na obrobje. 16 let je nepretrgoma v evropski eliti. Dolgoročno pa evroligaško mesto Sloveniji najlažje zadrži prav Olimpija. Če bi Slovenija v naslednjih letih izgubila Evroligo, bi to zavrlo našo košarko, to pa bi se poznalo tudi v reprezentanci.

Franci Pavšer, Val 202