Pred tekmo so imeli slovenski košarkarji le en cilj: treba je zmagati. Mislim, da je bila Koreja primeren, da ne rečem idealen, nasprotnik za to tekmovanje, da so spoznali dvorano, zlasti občutek, ko si v dvorani z 19 tisoč sedeži, ki samevajo. Igra je bila daleč od bleščeče. Prvi polčas je bil veliko boljši in že po 20 minutah je bilo jasno, da Koreja ne more presenetiti, zato so verjetno Slovenci bolj ležerno odigralo drugih 20 minut.

V torek povsem druga zgodba
Aleš Pipan je tekmo vodil drugače, kot jo bo jutri proti Kanadi. Preizkušal je različne peterke, različne branilske kombinacije, igral zdaj z visoko, zdaj z nizko peterko. Lahko si je dovolil, da pred tekmo s Kanado preizkusi vse, kar si želi. Jutri seveda tekme na ta način ne bo mogel voditi.

Lakovič in Bečirovič imata veliko rezerv
Pričakujem, da bodo nekateri igralci, ki so bili danes zadržani, dali večji delež in prepričan sem, da bo naša igra boljša in drugačna. Čestitke si zasluži Rašo Nesterovič, ki je odlične predstave s pripravljalnih tekem prenesel na kvalifikacijski turnir. Soliden je bil Slokar, prijetno sta presenetila Dragič in Zupan. Mislim, da imamo za torkovo tekmo veliko rezerv pri Lakoviču in Bečiroviču.

Krilni igralci potrebujejo pomoč
Pričakujem malo bolj agresivnega Domna Lorbka, predvsem v napadu, čeprav je jasno, da imamo na krilih največ težav. Lorbek in Preldžič namreč nista povsem konkurenčna in bosta morali vložiti več energije in želje in imeti še pomoč soigralcev. Če se vse to "poklopi", menim, da lahko opravimo tudi s Kanado.

Slovenski navijači so se še ogrevali
Dvorana Oaka je bila grozno prazna. V njej je prostora za 19 tisoč gledalcev, tekmo pa je videlo le kakih 300 gledalcev. Slovenski navijači so bili precej zadržani, kar je pričakovano, saj nihče ni verjel, da bi nas Koreja lahko ogrozila. Verjetno je to le ogrevanje za jutri, ko bo navijanje bolj bučno in podobno tistemu z zadnjega evropskega prvenstva v Španiji.

Težave z zvokom
Organizacija turnirja je tipično grška. Imeli smo velike težave pri akrediranju. Na srečo smo bili dovolj zgodnji in smo vse opravili prej kot v eni uri, čeprav takšne formalnosti po navadi trajajo deset minut. Preostali novinarji so čakali še dlje. Žal smo imeli pri prenosu velike težave. Nisem se oglašal po ISDN-u, ampak po telefonski liniji, zato je bil zvok slab. Rad bi se opravičil gledalcem, ampak res smo se vseh 40 minut trudili, da bi težave odpravili, pa ni šlo. Upam, da bo jutri užitek popoln - zmaga Slovenije in popoln televizijski prenos.

Peter Vilfan