V želji po dobri košarki je bilo v poletnih mesecih mogole najti nekaj razlogov za optimizem - vedno se je nekdo vrnil v Olimpijo: enkrat trener Tomo Mahorič, drugič Marko Milič, naslednjič Vlado Ilievski, pa Sani Bečirovič. Nihče od teh povratnikov, ki so v nostalgičnem spominjanju na lepe tivolske čase vzbujali upanje na ponovitev starih dobrih časov, pa v Olimpiji ob svoji vrnitvi ni zdržal do konca sezone.

Doma najhujši kritiki
Njihove življenjske zgodbe so različne, izkušnje s tivolskim klubom pa večinoma grenke. V domačem kraju, kjer živiš, kjer imaš tudi sorodnike, imaš tudi najhujše kritike: oziroma, kot je rekel trener Jure Zdovc, po evropskem prvenstvu: če se slovenska reprezentanca ne bi uvrstila v polfinale, bi se moral kar izseliti iz Slovenije.

Letos je večina razočarala
Po slabi sezoni v tujem klub igralec enostavno pobere kovčke in izgine, če pa je ponesrečena domača sezona, pa ga ta senca še dolgo spremlja. In v letošnji Olimpiji je večina košarkarjev razočarala. Ko ekipi ne gre, vsak izmed igralcev izpade manj sposoben. Če nima prostih soigralcev za podajo, pač ne more sam najti rešitve proti nasprotnemu moštvu; če mu v obrambi soigralec ne krije hrbta, ga tekmec osmeši.

Izgubili del težko prigaranega ugleda
Taka je bila Union Olimpija sinoči v Rimu in taka je bila večji del sezone. Igralci so v tej sezoni v Olimpiji izgubili del svojega košarkarskega ugleda. Vsaj tisti, ki so si ga v preteklih letih ustvarili. Novinci na evroligaški sceni pa niti niso imeli kaj izgubiti.

Pridobil le Matt Walsh
Edini, ki je v tej sezoni v Olimpiji pridobil, je bil Matt Walsh – do sinoči najboljši strelec Evrolige, včeraj pa je s sedmimi točkami v svoji najslabši evroligaški predstavi zdrsnil na tretje mesto. Zanimivo bo videti, kam ga bo pot peljala iz Olimpije.

To jesen me ne sprašujte, ali se splača kupiti sezonsko vstopnico za Olimpijo. Tudi če podpiše kak zvezdnik.