red štirimi leti je Slovenijo na svetovnem košarkarskem prvenstvu vodil Memi Bečirović, ki je reprezentanco popeljal do osmega mesta, toda po turnirju v Turčiji se mu je zveza zahvalila za sodelovanje.

Zaradi tega se prvenstva v Carigradu, kjer je Slovenija igrala vse tekme, spominja z nekaj grenkobe. Bečirović je že imel načrt za nadaljnje delo, a ga ni mogel izpeljati. Njegovo mesto je prevzel Božidar Maljković, ki z reprezentanco pričakovanega vrhunskega izida ni naredil. Memi se je potem odlično znašel v Iranu, kjer je po uspešnem delovanju v klubski košarki prevzel še izbrano vrsto.

Iran čaka – tako kot tudi 53-letnega slovenskega strokovnjaka – drugi nastop na svetovnem prvenstvu. Pred štirimi leti v Turčiji je izbrana vrsta zasedla 19. mesto. Irance čaka v Španiji težko delo, saj se bodo v skupini v Granadi pomerili s Španijo, Brazilijo, Francijo, Srbijo in Egiptom. V Španijo se ne podajajo z visokimi pričakovanji, saj je za tem zanje pomembnejše tekmovanje – azijske igre, kjer bodo naskakovali prvo zlato medaljo. Memi je z Iranom letos že osvojil azijski pokal, lani pa je na Filipinih osvojil azijsko prvenstvo.

Svetovno prvenstvo je pred vrati. Vaše drugo zapored. Tokrat vodite Iran. V kakšnem stanju je vaša reprezentanca?
Malce boljši smo, kot smo bili prej, saj so za nami težke tekme v Ljubljani, ko je ekipa videla, kako se igra ta vrhunska košarka. V Aziji ni toliko močnih ekip in vse skupaj je nekako mehkejše. Iz tekme v tekmo napredujemo v določenih segmentih. Na svetovnem prvenstvu tako ali tako nimamo velikih ambicij, saj imamo po prvenstvu na sporedu azijske igre, ki so za nas zelo pomembne. Vse te tekme so nam praktično pripravljalne za te igre. Toda svetovno prvenstvo je vendarle svetovno prvenstvo. Šli bomo korak za korakom, borili se bomo in poskušali koga presenetiti. Če nam uspe priti med 16, bo super, sicer pa ne bo nobena tragedija.

Vaša skupina je izjemno težka s Španijo in Francijo na čelu. Verjamete v morebitno presenečenje in preboj v izločilne boje?
Moramo premagati Egipt, potem pa bomo iskali še kakšno zmago, a včasih tudi dve zmagi nista dovolj za napredovanje. S tem se ne obremenjujemo. Gremo iz tekme v tekmo, poskušamo odpravljati napake, če izgubimo, in napredovati. Mislim, da smo Iran spravili na neko raven, da lahko igramo s temi najboljšimi. Še vedno smo, recimo, deset ali 15 točk zadaj, delamo napake, ko se močno približamo, a vidita se neko delo in napredek, saj vemo, da je bilo še pred nekaj leti to vsakič 30, 40 ali celo 50 točk razlike.

V Ljubljani ste dobro spoznali tudi Brazilce, ki so sestavili zelo močno ekipo.
Brazilci so že po imenih izjemni. To pove vse. Na papirju bodo proti nam izraziti favoriti, a to morajo pokazati na igrišču. Če pride do podcenjevanja, se lahko vsak opeče proti nam.

Omenili ste azijske igre. Torej je za vas pomembnejše to tekmovanje? Merite verjetno na zlato?
Ja, jasno. Vedno so cilji visoko postavljeni na azijskih tekmovanjih, a je še nekaj dobrih reprezentanc, ki so nam nevarne, kot sta Kitajska in Južna Koreja na primer. Za nas so te azijske igre pomembnejše kot svetovno prvenstvo. Svetovno prvenstvo je zelo dobra priprava nanje.

V kakšnem stanju pa se vam zdi slovenska reprezentanca?
Zdi se mi v redu, a malce preveč je pritiska in pričakovanj. Fantje to čutijo. Mislim, da dajejo na terenu vse od sebe, res maksimalno, še posebej, kar se tiče obrambe. Vemo, da imamo probleme z višino in igro po globini, a mislim, da so s štabom na pravi poti. Ni nobene panike, da ne bi uspešno igrali.

Slovenija ima težave pod samim obročem, kot ste dejali. Kako zapolniti te vrzeli, ki so nastale?
Erazma Lorbka ni, tako pač je. Je minus, ni drugih, ni tudi Gašperja Vidmarja. So pa tu Uroš Slokar, Miha Zupan in Alen Omić, ki igrajo in se borijo po svojih najboljših močeh. Omiću je treba dati nekaj več samozavesti. Za Olimpijo je dobro igral, tu pa vidim, da je brez samozavesti. Dobiva minutažo, ki jo dobiva. Treba jih je motivirati, da tako igrajo še naprej. Tudi v taki postavi se da odigrati.

Omenili ste, da se vam zdi ekipa v dobrem stanju, Vas je morda kateri košarkar še posebej presenetil?
Bi rekel, da so me kot kompletna ekipa presenetili z energijo, odnosom in željo. Ko slišim, kaj je vse slabo, sem mnenja, da jim ne moremo nič zameriti. Dajejo vse od sebe. Včasih imaš dobro tekmo, drugič je slabša. Fantje se borijo.

Pred štirimi leti ste na svetovno prvenstvo popeljali Slovenijo. Uvrstili ste se v četrtfinale, a po prvenstvu zapustili klop. Kako se spominjate tistega turnirja v Turčiji?
Spomnim se ga kot pozitivnega in sem zelo zadovoljen ter po drugi strani negativnega. Dobro smo igrali in prišlo v osmino finala, kjer smo izgubili s Turčijo in nato še tesno s Španci ter Rusi. Mislim, da smo prikazali dobro košarko. Bili smo vsi skupaj zadovoljni, a potem so me zamenjali in to je tisti negativni del, ki se ga še danes spominjam. Tako je en pozitivni in drugi negativni del. Zdaj sem v novi službi, z novo energijo in novimi cilji.

Če primerjate zdajšnjo slovensko ekipo z vašo leta 2010 …
Ta ekipa je bolj atletska, tista ekipa pa je imela več takih, ki so imeli več tehničnega znanja, več "znalcev". Mogoče kakšen tak "znalec" manjka te ekipi. Goran Dragić bo igral, kar je velik plus, a se včasih zgodi, da drugi štirje kar čakajo, kaj se bo zgodilo oziroma kaj bo Goran naredil. To je edina skrb, kar se tiče Gorana. Če se bo uskladilo, bo v redu, sicer pa se lahko tudi slabo konča.

Takrat so vas zamenjali po dobrem rezultatu. Imamo Slovenci previsoka pričakovanja?
Res smo igrali dobro in lepo košarko, saj se vsi spomnite. Rad se spomnim te generacije. Vedno se išče nekaj več, in tu bomo morali včasih ustaviti konje. Slovenci smo preveč zahtevni. Zdaj, ko gledam druge reprezentance, saj vsaka želi zmagati, ampak tu se res preveč pričakuje. Treba je malo stopiti na realna tla.

Po zamenjavi pa nadgradnje vaših rezultatov ni bilo, kajne?
Ni bilo. In to je ta napaka. Upam, da bo Jure vztrajal dlje in bo lahko delal dolgoročen ciklus. Vsi skupaj smo v istem loncu – mediji, trenerji in igralci – če želimo dvigniti neko zadevo. Trenerjem hitro poči pod pritiskom in si misli, zakaj bi se s tem ukvarjal. Najtežje je delati doma, saj trpijo družina, prijatelji in vsi, ki poznajo, imajo radi in spoštujejo to osebo. Zunaj je drugače. Vsak ima svoje mnenje, kar je problem, in ni lahko.

Tudi Zdovc se v prvem "mandatu" ni poslovil mirno, da tako rečem. Se je morda čutila kakršna koli napetost, ko ste vi prišli?
Nisem čutil nič, saj je sam odšel. Igralci so me lepo sprejeli. Je pa bilo težko, kajti ti moraš najprej spoznati ekipo. Eno je, da imaš srečo, recimo, in osvojiš medaljo ali pa prideš v polfinale tekmovanja, rečeš dobro je, gremo naprej. Toda takrat nisem poznal igralcev, pozneje pa jih spoznaš. Sem že razmišljal, kako jih bom drugače vpeljal in postavil, a potem nisem imel možnosti.

Na začetku priprav se je zgodilo tisto z Benom Udrihom, ko je zaradi nezadovoljstva z vlogo v ekipi zapustil priprave. Je imelo to kaj vpliva na celotno moštvo in na posamezne igralce?
Mislim, da ni. Treba je imeti piramido, kdo je kaj. Če glavni trener odloča in je odgovoren za rezultate, če ima to odgovornost, ima tudi avtoriteto, da dela neke stvari. Če ne, je pa brez zveze, in je bolje, da ga ni tam. Če sem jaz na tem mestu, meni ne bo nobeden postavljal in govoril, kdo bo igral, koliko bo igral in kdo bo začenjal. To je nesmiselno. Tega se ne grem in potem ne bom trener.

Kako pa v Iranu gledajo na košarko zdaj, ko je reprezentanca tako uspešna? Se priljubljenost dviga?
Dobro, veliko spremljajo in priljubljenost se dviga. Veliko se spremlja tudi odbojka, kajti reprezentanca tudi zelo dobro igra in je bila četrta v svetovni ligi. Potem je jasno tu nogomet, saj je Iran igral na svetovnem prvenstvu. Ves čas se je treba bojevati in se dokazovati, čeprav je košarka zelo priljubljena. Vedo, da ves čas osvajamo medalje in da smo na vrhu Azije.