kaj vzporednic in v Španiji je bil še en dokaz, da je bila Slovenija lani uspešna organizatorka.
Pričakovano so se španski organizatorji precej 'lovili'. Tudi po nekaj dneh tekmovanja na določeni lokaciji varnostniki niso poznali vseh točnih zadolžitev. V Barceloni so bile recimo težave z medijskimi prevozi in hoteli, ki jih je Fiba navedla kot medijske, a na koncu to niso bili. V Palau Sant Jordi je bila glede na veliko tekmovanje neprimerna mešana cona, ki je bila ozka, da sta se komaj dve osebi lahko srečali, obenem pa tudi nenormalno zatohla. Po besedah nekaterih prostovoljcev ni bilo primerjave s slovenskim EuroBasketom, kjer je bilo tudi njihovo delo bistveno bolje organizirano.

V Barceloni domačini hodili gledati Američane
V izločilnih bojih v Madridu in Barceloni so bile vstopnice kar drage. Najcenejše, za osmino finala, so bile 30 evrov, najcenejše za polfinale in finale pa po 50 ter 60 evrov. V prvem delu so obiskanost v Las Palmasu reševali slovenski in litovski navijači, v Granadi je bila zaradi igranja domače reprezentance največja obiskanost, na primer v Bilbau pa je bilo kar 8.000 Fincev. Slabše je bilo v drugem delu v Barceloni, kjer tudi ni bilo toliko atraktivnih dvobojev reprezentanc najvišjega kova. Dvorano so skoraj napolnili le Američani, ko so zvezdnike Lige NBA prišli pogledat domači navdušenci, več kot 2.000 pa je bilo slovenskih navijačev, a le na osmini finala, potem pa so nekateri že morali domov.

V Madridu je bilo zanimanje zaradi igranja Španije bistveno večje, a po izpadu evforije ni bilo več. Madrid je z izpadom v četrtfinalu doživel pravi šok, v Barceloni pa se s tem niso ukvarjali. Tudi če bi Španija igrala v katalonski prestolnici, na tribunah ne bi imela podpore. Prav v dneh, ko je v Barceloni potekalo svetovno prvenstvo, je bil shod Kataloncev v podporo neodvisnosti, na 300. obletnico padca Barcelone.

V časopisih košarki namenjeno malo prostora
Poleg tega je Barcelona veliko mesto, kjer se naenkrat dogaja ogromno stvar in pravega utripa košarkarskega prvenstva sploh ni bilo čutiti. Morda, če bi igrala Katalonija kot samostojna. V Španiji - kljub odličnim izidom izbrane vrste v zadnjih letih - se košarka ne more primerjati z nogometom, ki je svetlobna leta pred preostalimi športi. V Barceloni so mediji ves čas, ko so v Sant Jordiju potekali košarkarski izločilni boji, govorili o dvoboju Barcelone z Athletic Bilbaom, ki je bil šele konec tedna, naslovnice vodilnih športnih časnikov El Munda Deportiva in Sporta pa so bile rezervirane za Barcine nogometaše, košarka pa je v časopisu dobila le malo prostora. Podobno je bilo v madridski Marci, kjer je bil v ospredju mestni derbi med Realom in Atleticom, pred košarko pa sta bila še teniški Davisov pokal in kolesarska Dirka po Španiji.

Neprimeren je bil sistem tekmovanja, še posebej, ker gre za tako velik turnir v tako popularnem športu, kot je košarka – kraljica iger. Že sam žreb je bil smešen, saj je bil prirejen za finale med Španijo in ZDA. Funkcionarji so odločili, da se enostavno nekatere ekipe ne morejo srečati pred finalom, kar je bilo prvič do zdaj. Govorilo se je le o dvoboju, ki ga potem sicer ni bilo, kot bi le dve resno tekmovali, preostalih 22 pa je bilo le udeleženih oziroma so se potegovale za tretje mesto. Dve skupini sta med sabo igrali do finala in tako so bile ponovljene kar tri tekme v izločilnih bojih iz skupinskega dela iz Seville.

Francija poskrbela za slovo gostiteljev
Francozi, ki so z bronom osvojili prvo medaljo na svetovnih prvenstvih, so poskrbeli, da se organizatorjem načrt ni posrečil. Neprimeren je bil tudi termin obračuna za tretje mesto, saj je bila tekma odigrana vsega 18 ur po koncu drugega polfinala, Litva, ki je klonila pred ZDA, pa je imela dober dan priprave več kot Francija, ki pa ji je vseeno uspelo strniti vrste in osvojiti bron. Španci tako na domačih tleh ostajajo brez uspeha. Na obeh svetovnih prvenstvih so obstali v četrtfinalu. Tudi leta 1986, ko so naskakovali medaljo, letos pa so računali celo na zlato. Podobno je bilo na dveh EuroBasketih. Leta 1997 v Barceloni sicer na tribunah niso imeli takšne podpore in so končali kot peti, leta 2007 pa je v Madridu za njih štelo le zlato, a jih je v finalu presenetila Rusija. Le leta 1973 so nekoliko presegli pričakovanja, ko so v Barceloni klonili v finalu pred Jugoslavijo.

Naslednjič se bo košarkarska elita zbrala na olimpijskih igrah leta 2016. Američani so v Rio že uvrščeni, evropske vstopnice se bodo delile prihodnje leto na EuroBasketu, do naslednjega svetovnega prvenstva pa je zdaj pet let, saj se bo spremenil urnik tekmovanj in gre košarkarski SP, da ne bo isto leto kot nogometni, na liha leta. Tako torej, Američani bodo na vrhu do prvenstva leta 2019, za organizacijo katerega sta uradno kandidaturo vložili Brazilija in Filipini. Preostali potencialni kandidati so še Venezuela, Portoriko, Rusija ter skupni kandidaturi Nemčije in Francije ter Estonije, Finske, Latvije in Litve.

Iz Madrida