"Prišli smo kot avtsajderji, ampak smo s svojo željo in zrelim vedenjem, predvsem na parketu, pokazali, da zaslužimo tudi spoštovanje. Edina oseba, ki je verjela v to, da bomo danes tu, kjer smo, je Sale. Edini je od samega začetka verjel, da lahko Srbija pride do finala," je odlični organizator igre strnil vtise po polfinalni tekmi z evropskimi prvaki - ekipo Francije.

Teo, kot mu pravijo soigralci, novinarji in prijatelji, nerad govori o svoji igri. Kadar koli mu kdo postavi vprašanje o njegovi igri, se temu izogne in govori raje o odličnih predstavah svojih soigralcev, o odličnem vzdušju v ekipi, o ekipni igri … Tako je bilo tudi tokrat, ko je besede Đorđevića, ki je dejal, da so veliki igralci za velike tekme, pokomentiral z besedami: "To so pokazali tudi Bogdan, Bijelica, Krle, Stefan in celotna ekipa."

Ekipno igro je Srbija na najlepši mogoč način predstavila v izločilnih bojih, ko so druga za drugo padale velike košarkarske sile – Grčija (Teo je dosegel 13 točk), Brazilija (23 točk Teodosića) in nazadnje še Francija (24 točk Teodosića). Ta ekipna igra je Srbijo popeljala v sam finale SP-ja, glavni člen verige pa je, če to prizna oziroma pove na glas ali ne, prav 27-letni košarkar moskovskega CSKA-ja.

Miloš je na polfinalni tekmi dosegel 24 točk (vknjižil je še po tri skoke in tri asistence), od tega kar 18 v prvem polčasu. Prvi mož prvega polčasa je v drugem polčasu dosegel le dve trojki, a ti je zadel, ko je bilo najbolj potrebno, ko se je tekma "lomila", ko so se Francozi začeli nevarno približevati. S trojkama je prebudil tudi svoje soigralce, v odločilnih trenutkih je tako zadeval kapetan ekipe Nenad Krstić.

"Po mojem mnenju je dobro, da smo odlično odprli tekmo, v prvih petih minutah smo jim vsilili svoj ritem igre. Celotno tekmo smo igrali ekipno, predvsem v obrambi, zares, to je bila odlična tekma, ki pa je bila zelo posebna. Iskreno, najbolj me razjezijo takšne tekme, ko zgodaj povedeš s 17, 18 točkami razlike, potem pa moraš to braniti vso tekmo. Začneš se sproščati, vedno ko nismo bili pozorni, so nas kaznovali z zadeto trojko ali pa lahkim košem." Miloš, ki je poudaril, da je bila ključ do zmag na zadnjih treh srečanjih njihova agresivna obramba, je na parketu pustil celega sebe, v mešano cono pa je prišel vidno utrujen: "Nimam več niti moči, da bi slavil, vsa svoja čustva sem pustil na igrišču. Toliko smo želeli to zmago, naredili smo odličen rezultat za srbsko košarko."

Miloš je tudi tokrat dokazal, da zna prevzeti odgovornost nase, v prvem polčasu je tako Srbijo popeljal do lepe prednosti (Srbija je po 20 minutah igre vodila za 14 točk), zadeval je kot za stavo (njegov odstotek iz igre je znašal kar 88 %), ob tem pa je z izvrstnimi podajami razigral tudi svoje soigralce. Dokazal je, da je postal pravi vodja ekipe, ta pa gradi svojo igro na dobri obrambi in raznovrstnem napadu, kar je prav Teodosićeva zasluga. Valjevčan odlično bere svoje nasprotnike, se odlično odzove na njihovo obrambo, v igri pick 'n' roll je verjetno eden izmed najboljših igralcev v Evropi, če ne celo najboljši. Z njim in njegovo na trenutke lucidno igro, polno kreativnosti, je veliko lažje igrati tudi drugim soigralcem, njegove neverjetne podaje in rešitve pa povzročajo veliko jeze pri nasprotnikih. Obenem z osebnimi napakami pametno prekinja napade nasprotnikov, odlično spreminja tok igre, ima neverjeten nadzor nad igro, zadeva, ko je najbolj potrebno …

Po zaslugi pametne in zrele igre Teodosića se je Srbija uvrstila v sam finale SP-ja, kar je največji uspeh srbske košarke. Bodo orli v nedeljo sposobni storiti še en korak naprej: "ZDA so velika ekipa z odličnimi igralci, ampak niso nepremagljivi. Ne predajamo se vnaprej, igrali bomo svojo igro, dali bomo vse od sebe do zadnje minute. Ali bo to zadostovalo za zmago, pa ne vem." Na vprašanje, ali je to njegov največji uspeh, pa je kot zadnji odhajajoči iz mešane cone odgovoril: "Upam, da ni, da bo ta dosežen v nedeljo."

Iz Madrida

Dolores Subotić