Luka Dončić je pred dnevi pri dobrih 16 letih odigral svoje prve minute v članski ekipi madridskega Reala. Najprej proti Malagi (na tej tekmi je takoj po vstopu v igro zadel trojko), nato proti Monbusu. Ker fanta pri Realu ne spustijo pred novinarske mikrofone, smo se pogovarjali z očetom Sašem Dončićem, nekdanjim košarkarjem (igral je za vse največje slovenske klube), ki o svojem sinu meni, da gre za največjega talenta, ki se je rodil na območju nekdanje Jugoslavije. Po njegovem mnenju ima vse možnosti, da bo nekoč med najboljšimi igralci Lige NBA. Morda občasno Sašo Dončića res zanesejo očetovska čustva (le kateri starš o svojem otroku ne misli, da je najboljši?), a že dejstvo, da v dresu Reala na članski tekmi nihče ni debitiral tako mlad, kaže, da ima Slovenija res nov dragulj, ki pa se bo seveda moral še zelo izbrusiti, da bo lahko igral vidno vlogo v evropski ali celo NBA-košarki.

Kako ste doživeli debi sina Luka na španskem prvenstvu?
To je nekaj enkratnega, a hkrati se zavedam, koliko bo moral še narediti, da bo vrhunski igralec. Priložnost, ki jo je dobil, je nagrada za njegove dosedanje dosežke in delo. Pomemben korak, kajti prehod iz mladinske v člansko selekcijo je najtežji.

Čeprav v Madridu ne manjka športnih zvezd, je bilo v španski prestolnici čutiti precej navdušenja ob njegovih prvih minutah med elito ...
Ta evforija po zadeti trojki je kar pričakovana. Nihče si ni mislil, da bo stopil na igrišče, kaj šele, da bo kar takoj vrgel na koš in zadel. A najpomembneje je, da Luka ni evforičen. Je pa res, da je redko kateri košarkar v velikem evropskem klubu dobil priložnost pri 16 letih. Na teh dveh tekmah je pokazal, da je samozavesten, njegovi prodori kažejo, da verjame v sebe in da uživa v igri. Najbolj pa se mi je vtisnila v spomin njegova reakcija po trojki. Ta nasmeh do ušes, ta sproščenost, ne evforija. Deloval je samozavestno, češ, čisto normalno, da zadenem svoj prvi met. Po navadi so fantje, stari okrog 17 ali 18 let, po takšnem košu v krču, Luka pa je deloval sproščeno. To je le še tista nadgradnja dobrega dela. Tudi na drugi tekmi (pri Monbusu) je na črti prostih metov deloval, kot da ima za seboj deset let igranja v prvi španski ligi.

Kje ste spremljali njegov debi?
Po televiziji v Smederevu s svojimi starši in širšo družino. Vse je bilo pripravljeno za zabavo. Po tekmi smo spekli jagenjčka in odojka in imeli piknik s prijatelji.

Ste torej slutili, da ga bo trener Chus Mateo (glavni trener Pablo Laso je bil namreč na dvoboju proti Unicaji izključen) poslal v igro?
Vedel sem, da bo v ekipi Reala, da bo zares zaigral, pa sem tudi nekako pričakoval, glede na to, kako je potekala tekma. Ko je šel v igro, je bilo zelo lepo slišati vzklikanje navijačev "Luka Dončić". V Madridu in sploh v Španiji ga imajo zelo radi. Vsi radi vidijo takšne uspešne zgodbe.

Kako naprej? Je realno pričakovati, da bi v naslednji sezoni dobival več priložnosti, ali pa je vendarle treba biti potrpežljiv, glede na to, da je star šele 16 let?
Na vse skupaj gledam trezno, res pa je, da je Luka po mojem mnenju največji talent, ki se je rodil na območju nekdanje Jugoslavije. Pogosto govorim kot oče, tokrat pa govorim kot košarkarski delavec. Luka ima inteligenco, motoriko, pridno trenira in ne vidim razloga, da naslednjo sezono ne bi igral vsaj nekaj minut na tekmo. Kot trenutno kaže, mislim, da bi vsekakor lahko imel vidnejšo vlogo. Vsi igralci in trenerji ga imajo radi, seveda pa še ne vem, kakšno ekipo bo imel Real naslednjo sezono.

Kakšno pogodbo sploh ima z Realom?
To je poslovna skrivnost.

V katerih ligah še igra vaš sin?
Igra člansko EBA-ligo, kar je četrta liga, ki pa je, kot so mi povedali, močnejša od 3. lige. Veliko tujcev je v tej ligi. Ko sem si ogledal nekaj tekem, me je liga presenetila. Sem mislil, da so v njej "indijanci", ampak - gre za resno ligo, v kateri je Luka med glavnimi igralci. Seveda igra za Real tudi na mladinskem prvenstvu in prav ta teden se je začel finalni del, v katerem sodeluje 32 ekip.

Ko govorite, da je največji talent, ki se je kdaj rodil na območju nekdanje Jugoslavije, se verjetno zavedate, kdo so bili Dragan Kičanović, Krešimir Čosić, Dražen Petrović, Toni Kukoč ...
Dobro, ne bom ga primerjal s temi velikani, me pa moti, ko ga primerjajo z Rickyjem Rubiem. Luka je veliko večji talent! Ne bom skromen in bom povedal, kot mislim: ima potencial, da bo v vrhu NBA-lige. Spremljam njegovo generacijo in nisem videl nobenega takšnega igralca v Evropi. Niti v ZDA nima konkurence v svojem letniku, pa sem videl veliko posnetkov iz kampov.

Je pripravljen tako trdo trenirati, kot je Dražen Petrović? Ostati po treningu v dvorani in metati na koš?
Sam vidim vse skupaj nekoliko drugače. Nekoč smo res vsi delali kot v rudniku, bilo je tudi več konkurence in pri 17 letih se je že vedelo, ali si ali nisi. Zdaj dajejo velik pomen šoli in počitku, kar je dobro, saj se tako ne more zgoditi, da se ti pri 18 letih košarka oziroma nasploh šport zagabi, ampak fantje komaj čakajo, da pridejo na tekmo. Luka ima zjutraj dva ali tri individualne treninge, zvečer pa še triurni trening. Pretiravanja ni, to je pravi odmerek. Na ta način se lahko tudi spočije, posveti šoli in prijateljem.

Zakaj pri Realu ne pustijo, da bi Luka dal kakšen intervju?
Takšen pravilnik imajo. Ni tako samo v Realu, ampak po vsej Španiji. V tem ne vidim nič slabega. Najstnikom hitro zraste ego. Že to, kar se zdaj dogaja z Lukom, predstavlja preveč medijske pozornosti. Naj ne misli, da je že zvezda, do tega je še daleč.

Je tudi denarno pri Realu zanj dobro poskrbljeno?
Fantje pri teh letih nimajo kaj razmišljati o denarju, popolnoma se morajo posvetiti košarki oziroma šoli. Če bi gledali le materialno, v Madrid ne bi šel. Bolj so pomembni namestitev, šola, hrana, zdravstveno zavarovanje.

Pri Realu mu res ničesar ne bi smelo manjkati ...
Pomembno je tudi, da je to ambiciozen klub in da ima tam idole. Na parketu gleda Rodrigueza, Llulla, Fernandeza ... To so vzorniki, od njih se uči. Grdo se bo slišalo, a vendarle je tako: v Sloveniji bi se težko od koga učil. Je pa res, da v Španiji ni toliko ekstremnih talentov, kot jih je imela jugoslovanska košarka. Toda v Španiji so delavni in vse to nadomestijo z delom.

Kdo je bil ključni člen, da je Luka pred tremi leti zapustil Olimpijo in odšel v Madrid?
Agentje Alvaro Tor, Mirko Miličević in Predrag Jovičević, seveda pa sem jaz vse preveril, da sem se res prepričal, kam gre. Bilo je tvegano. Luka se je odločil in šel. Veliko sva se pogovarjala, morda se sploh ni zavedal, kaj ga čaka. No, morda pa je bila to celo prednost. Še danes me skrbi zanj, kako me je šele takrat, ko je bil star 13 let in pol. Toda po treh mesecih sem ga vprašal, ali bi šel nazaj v Ljubljano, in je rekel: ne! Hitro se je tudi precej dobro naučil španščine.

V Sloveniji je bilo kar nekaj negativnih mnenj, češ: zakaj fant tako mlad odhaja v tujino. Kako ste to sprejeli?
Tisti, ki so najbolj pljuvali po meni, mi zdaj ploskajo. V obraz mi sicer nihče ni ničesar rekel, ampak na spletnih forumih so bili pa zelo pogumni. Pa sem bil pripravljen na kritiko, toda vse skupaj je bilo žalostno, celo nagnusno. In vse to je verjetno bral tudi Luka. Pisali so, da sem prodal otroka kot sužnja. Ampak - razumem, živimo v težkih časih in če je nekomu takšen zapis polepšal dan, naj bo.

Ste velikokrat pri njem na obisku?
Enkrat mesečno se vidiva, pride pa seveda tudi on v Slovenijo.

Na koncu seveda ne moreva mimo vprašanja: ali bo Luka Dončić vedno na voljo slovenski reprezentanci?
Govorim mu: vrni Realu vse, kar je vložil vate, glede reprezentance pa, tukaj v ospredju ne sme biti vprašanje denarja, ampak naj prevlada ponos. Prepričan sem, da denar nikoli ne bo vplival na njegovo odločitev glede igranja za reprezentanco.

Tomaž Okorn