Igra Uniona Olimpije je nepredvidljiva, glavni adut varovancev Jureta Zdovca pa je stoženska trdnjava. Vilfan, ki je leta 1978 odigral pomembno vlogo v jugoslovanski izbrani vrsti ob osvojitvi naslova svetovnega prvaka, je o Olimpiji govoril s številnimi priznanimi košarkarskimi strokovnjaki in po rednem delu najmočnejšega evropskega klubskega tekmovanja označil ljubljansko zasedbo za pravo senzacijo.

Tako kot Zdovc si tudi sam želi atraktivne nasprotnike, a želja je seveda tudi uvrstitev med najboljših osem košarkarskih kolektivov stare celine. Vilfan bo prišel tudi na Dan slovenske košarke, kjer se bodo predstavili tudi nekdanji slovenski košarkarji, a 53-letnik se še ni odločil v kakšni vlogi.

Končan je prvi del Evrolige. Kako bi ocenili nastope Uniona Olimpije na teh prvih desetih tekmah?
Nastopov Olimpije ne bi označil le z oznako uspešno, ampak kar s super uspešno. Ob vseh teh zmagah je Olimpija doživela še štiri poraze, a od teh tri ob samem koncu tekme, enega celo po podaljšku. Na vseh tekmah, ki jih je izgubila, je bila do zadnjega v igri za zmago. Mislim, da česa takega Olimpija do zdaj v Evroligi sploh še ni pokazala. Izjema je bilo tisto srečanje v Moskvi, vsa preostala pa so bila res sijajna. Ocena je tako zares zelo uspešno.

Se vam zdi, da ima ta ekipa, čeprav ima tako dobre rezultate in tako dobro igra, še kakšne rezerve?
Zanimivost te ekipe je, da nihče ne zna, ampak res nihče, natančno oceniti, česa vse je ta ekipa sposobna. Pogovarjal sem se s številnimi tujimi trenerji, ko sem bil na gostovanjih in prenašal tekme, od Perasovića, Obradovića do Pešića. Če pogledamo samo zadnjo tekmo proti Valencii. Olimpija je imela dva izrazito nerazpoložena igralca, Gorana Jagodnika in Damirja Markoto, pa je kljub temu imela tekmo že dobljeno, nato pa jo je po nekem čudežu izgubila. To se bolj ali manj ponavlja iz tekme v tekmo. Mislim, da ta ekipa zagotovo še ima rezerve. Težko pa si predstavljam, kaj bi se zgodilo, če bi ta ekipa imela v nekem trenutku ali pa na neki tekmi štiri ali pet zelo razpoloženih igralcev.

Se vam zdi, da je Olimpija največja senzacija v letošnji Evroligi? Je to morda CSKA s svojimi slabimi rezultati ali pa celo oba ruska kluba, ki se nista uspela uvrstiti naprej?
Za mene je senzacija nekaj pozitivnega. Če je kdo v Evroligi letos senzacija, je to Union Olimpija. Težave CSKA-ja, Himkiija in ruske košarke so druga zgodba. To je tema, ki jo sam ne bi dajal v isti koš. Brez dvoma je v evropski košarki najlepše pozitivno presenečenje Olimpija.

Pred nami je zdaj žreb. Katere klube bi si morda vi želeli videti v Ljubljani?
Tako kot je že rekel trener Jure Zdovc, bi si tudi sam želel čim bolj atraktivne nasprotnike. Seveda pa po drugi strani vedno malo preračunavaš in si želiš kakšnega mogoče malo slabšega, da bi naredili še korak naprej in osvojili eno izmed prvih dveh mest. Lahkih nasprotnikov zagotovo ne bo. Kakšnega vrhunskega bo Olimpija vsekakor dobila, že enega prvouvrščenega, mogoče pa je tudi, da dobimo dva španska kluba, saj bosta v eni skupini dva španska kluba, saj se jih je pet uvrstilo naprej. Posebnih želja nimam in z veseljem pričakujem ta žreb.

Dvorana v Stožicah je v Evropi še neosvojljiva. Je zdaj tudi med temi slovitimi klubi mogoče občutiti neko posebno spoštovanje do Olimpije in do same dvorane kot nekakšnega mita?
Brez skrbi, o tem se veliko govori. O tem se piše, o tem govorijo igralci, trenerji, navijači, novinarji in strokovnjaki. Naj povem, da je Željko Obradović pred tekmo v Ljubljani dejal, da je to posebna dvorana in da se čuti posebna energija. Podobno je zatrdil tudi Velimir Perasović. Vsi se strinjajo, da je ta dvorana nekaj posebnega. Očitno daje ta dvorana neko posebno moč in energijo tudi Olimpiji. Vsi, ki prihajajo v Ljubljano, zdaj razmišljajo tudi o tem faktorju dvorane in seveda 13.000 gledalcev.

Stoženska dvorana bo gostila tudi Dan slovenske košarke, na katerem boste tudi sami sodelovali. Med kariero ste sloveli kot zelo atraktiven košarkar. So vam zato pri srcu tudi te revijalne tekme?
To je druga zanimiva stvar. Sam sem nekako privolil, da bom sodeloval pri tem projektu. Iskreno povedano pa se še nisem odločil, ali bom igral ali ne. Vedno sem bil atraktiven košarkar in tudi ljudje so se me kot takega zapomnili. Toda v mojih letih - menda bom najstarejši udeleženec tega dogodka - ne moreš več igrati niti približno na takšen način. Poleg tega je zame košarka lep šport, nekakšen estetski dogodek, bi lahko rekel. Nekako je ne morem več predstavljati. Tako bom do 2. januarja še malo premišljeval. Sodeloval bom v takšni ali drugačni vlogi. Ali bom igral, pa se bom verjetno odločil v zadnjem trenutku.

Bili ste prvi slovenski kapetan. Kakšni spomini vas vežejo na začetek te uspešne reprezentančne zgodbe?
To je čisto posebna zgodba. Biti prvi kapetan prve prave slovenske košarkarske reprezentance je posebna in izjemna čast. To vlogo kapetana dajem ob bok svojim največjim uspehom, tudi tistemu osvojenemu naslovu svetovnega prvaka. To ostane za vedno. Nihče ti tega ne more vzeti. Vedno znova, ko se spomnim na to, se mi kar nekako naježi koža. Enostavno sem zelo ponosen, da sem bil tedaj zraven in da se je vse to dogajalo.

V košarki ste že izjemno dolgo časa. Prej kot igralec, zdaj kot komentator. Na Dnevu slovenske košarke bo tudi novi selektor Božidar Maljković. Se vam zdi, da je KZS potegnil pravega aduta in naredil potreben korak k tako želeni medalji?
Kot sem nekje že izjavil, je ta poteza le nadaljevanje ambicioznega dela KZS-ja v zadnjem času. To se je začelo s tisto kandidaturo, pripravo kandidature in na koncu s pridobitvijo evropskega prvenstva. Očitno se te velike ambicije nadaljujejo z imenovanjem Maljkovića za novega selektorja in mislim, da je tako prav. O tej potezi smo mnogi že pred časom govorili in jo tudi nekako zahtevali, pa do nje vedno znova ni prišlo. Vedno so se našli razlogi, da do tega ni prišlo. Naj dobijo priložnost domači trenerji, ni denarja, ni tega in onega … Zdaj je prišel trenutek za tako potezo in lahko le čestitam zvezi za to. Še ena stvar je pri tem pomembna. Igralci so vedno lahko imeli izhod ali izgovor, da trener ni bil pravi ali da ni bil takšen, kot bi si ga želeli. Zdaj tega ne bo več. Maljković je prvi selektor reprezentance, ki je tem našim košarkarjem, ki igrajo v kakovostnih evropskih klubih in v Ligi NBA, nekako enakopraven oz. jih lahko obvlada ali celo nadvlada. To je lahko zelo pomemben dejavnik pri igri naše reprezentance.