Ob finančnih težavah, kaotični administraciji ter nasilju na igriščih in zunaj njega večina trenerjev in igralcev zapušča državo že s prvo ponudbo tudi na manj privlačne destinacije, kot so Ukrajina, Švica, Turčija, Kitajska ali Katar.

V nasprotju z reprezentanco, ki slovi po napadalni in umetniški igri, velja brazilsko prvenstvo za enega izmed najbolj nasilnih na svetu. 60 prekrškov na tekmo je tam nekaj povsem običajnega. Vsak teden in včasih tudi vsak dan se brazilski nogomet srečuje s scenariji, ki so drugod nepredstavljivi.

Skrivnostna okvara avtobusa
Nedavno so se na slovitem stadionu Maracana v Rio de Janeiru s policijo spopadli kar igralci Flamenga, isti dan pa sta zaradi skrivnostne okvare avtobusa tekmo pol ure pozneje odigrala Cabofriense in Madureira. Nič čudnega, če ne bi bil to zadnji krog prvenstva v kvalifikacijah in bi se morale vse tekme začeti ob isti uri.

Zaradi poznejšega začetka sta obe moštvi vedeli, da jim za uvrstitev v polfinale zadošča neodločen izid in seveda se je to tudi zgodilo. Bilo je 0:0, strelov proti nasprotnikovim vratom pa skorajda ni bilo.

Nogometaši napadli policiste
Medtem je na Maracani divjala prava vojna. Po pretepu med igralci Flamenga in Vasca da Game je morala posredovati policija, ki so ji na igrišče sledile trume novinarjev, fotoreporterjev in varnostnikov, oblečenih vsak po svoje. Na igrišču, kjer se je igrala prvenstvena tekma najvišjega ranga, je bilo v enem trenutku več kot 100 ljudi.

Ko je sodnik srečanje le pripeljal do konca, so se neredi nadaljevali. Nogometaši Flamenga so se spopadli s policijo, ki je celo uporabila solzivec. Neki policist je enega izmed igralcev zgrabil kar za vrat in ga začel daviti.

Zadnji incident se je zgodil prejšnji teden, ko je moral sodnik zaradi divjanja navijačev predčasno prekiniti dvoboj osmine finala južnoameriške različice Lige prvakov, Pokala Libertadores, med Corinthiansom in argentinskim River Platejem.

Pritožbe kot po tekočem traku
Poglavje zase so tudi sodniki in kaznovanja nogometašev. Sodniki rumene in rdeče kartone uporabljajo redko, pa še tedaj imajo igralci možnost pritožbe. Uporabljajo jih kot po tekočem traku. Tako imenovani “učinek suspenza” namreč dovoljuje, da vsak nogometaš, ki dobi prepoved igranja za več kot eno tekmo, nastopa, dokler ne pride do novega zaslišanja. Vratar Santosa Fabio Costa je tako igral, čeprav bi moral zaradi udarjanja nasprotnika počivati pet tekem.

Mastodontsko prvenstvo
Zapleten in nepregleden je tudi sistem tekmovanja, ki se spreminja iz leta v leto. Prvenstvo se začne s kopico regionalnih tekmovanj. Prvenstvo Rio de Janeira je, na primer, sestavljeno iz dveh delov, iz katerega se v finale uvrstita zmagovalca obeh.

V naslednji fazi tekmovanja so moštva razdeljena v dve skupini. Ekipe iz ene skupine lahko igrajo tekme le proti ekipam iz druge skupine. Leta 2003 je kazalo, da so Brazilci na pravi poti. Vzpostavili so pravi ligaški sistem, vendar je tekmovanje (potekalo je od aprila do decembra) junija doživelo množičen odhod najboljših nogometašev zaradi prestopnega roka, ki se prav takrat dogaja v Evropi.

Zamenjanih 50 trenerjev na sezono
Zdaj je regionalno tekmovanje nekakšen predhodnik pravega prvenstva. To pomeni, da morajo klubi odigrati 20 tekem še pred začetkom pravega tekmovanja, ki je sestavljeno iz 38 krogov. Pritisk na trenerje je že na začetku ogromen, zato ne preseneča podatek, da jih je v povprečju skozi eno sezono odstavljenih 50.

Na klopi Fluminenseja je od januarja že tretji trener, Atletico Paranaense, eden izmed bolj urejenih klubov, pa jih je zaposlil in odstavil že šest. Zato ne preseneča izjava legendarnega Zica, zdaj selektorja Japonske, da se v sedanjih razmerah ne misli vrniti v domovino. Le kdo pa bi se?