Kako zaobjeti zgodbo o enem najboljših evropskih košarkarjev vseh časov? O igralcu, ki je bil poleg Dražena Petrovića, Vlada Divca in Šarunasa Marčulionisa ključen za dokončno uveljavitev neameriških košarkarjev v takrat še zelo "zaprti" ligi NBA. O človeku, ki ima v svojem življenjepisu pod dosežki zares impresiven seznam: dve srebrni olimpijski medalji (1988, 1992), naslov svetovnega prvaka (1990), dvakratni naslov evropskega prvaka (1989, 1991), trikrat prvak Lige NBA (Chicago Bulls 1996-98), trikrat evropski klubski prvak (Jugoplastika Split 1989-91), nagrada za najboljšega šestega igralca v NBA-ju (1996), naziv najkoristnejšega igralca SP-ja 1990 v Argentini in EP-ja 1991 v Rimu.

Splitsko vilo gradi in gradi in …
Ampak "Kuki" tem lovorikam po koncu profesionalne kariere pred letom in pol ne daje prevelikega poudarka. Tako kot ne prebivalci njegovega rojstnega mesta. "Split je specifično športno mesto. Dokler si na vrhuncu, si cenjen. Ko nehaš, se to izgubi. Meni to ni problem. Sem brez problema anonimen," razlaga Kukoč, ki bo tezo o svojih nekdanjih someščanih v prihodnje lahko še bolj preizkušal. V Splitu je namreč po več kot triletni gradnji tik pred koncem njegova vila.

Marin gre po očetovih stopinjah
Vendar dokončna selitev nazaj na Hrvaško še ni v načrtih za bližnjo prihodnost. Vse le ni odvisno od njega, pomembno vlogo ima družina. Blizu Chicaga živi z ženo Renato, hčerko Stello (11 let) in sinom Marinom (15 let), zaradi katerega še naprej pogosto razmišlja o košarki, čeprav je ne pogreša.

Na NBA tekmah nima kaj videti
"Rad grem na Marinove tekme. Na televiziji raje pogledam tekme univerzitetne košarke kot pa NBA-ja. Če sem iskren, me tam zanimajo le dve, tri ekipe iz Vzhoda in tri, štiri iz Zahoda. Na tekmah Chicaga in Milwaukeeja sem bil trikrat po upokojitvi. Mogoče sem že zasičen s košarko, ampak enostavno mislim, da nimam kaj videti. Tekme so bile v mojem času gledljive 40 minut od 48. Zdaj pa se po petih minutah nič več ne dogaja, tako da raje ostanem doma," je zanimivo razmišljanje ponudil 39-letnik.

Zdajšnja evropska generacija je slabša
Nasploh se zdi, da v njegovih očeh spoštovanja ne izgublja le najmočnejša košarkarska liga na svetu, temveč tudi nove generacije evropskih košarkarjev, ki nastopajo v njej. "Mislim, da je bila generacija Dražena, Dina, mene, Sabonisa, Divca, Marčulionisa boljša od zdajšnje. A v tej, s spoštovanjem do Nowitzkega, Parkerja, Kirilenka in Okurja, vsi igrajo na All-Staru. Jaz mislim, da smo mi bili boljši," poudarja Kukoč, ki le malo stvari v svoji karieri obžaluje.

Z Jordanom za večno povezana
Ušel mu je, recimo, nastop na popularni tekmi vseh zvezd, ampak pravi, da če bi še zdaj igral košarko, bi si priboril tudi nastop na All-Staru. Teh (14 nastopov) zagotovo ni manjkalo legendarnemu Kukočevemu soigralcu pri Chicagu Michaelu Jordanu, s katerim sta tudi po upokojitvi sostanovalca v elitni soseski Highland Parka v Illinoisu. Živita le 40 metrov narazen.

Ob zasluženih milijonih ima mirno življenje
Kukoč je v karieri zaslužil približno 50 milijonov dolarjev bruto, kar mu omogoča lagodno življenje. Več niti ne potrebuje. Tako kot ne velike gruče ljudi okoli sebe, pa čeprav govorimo o hrvaški diaspori v Chicagu. Nekateri mu očitajo, da se je od nje distanciral. »V času moje igralske kariere smo se le nekajkrat srečali. Poznam dva človeka in ta prideta k meni ali pa grem jaz k njima. Nisem oseba, ki rabi 60, 70 ljudi okoli sebe, da me trepljajo po ramenih.«

Kot pravi Splitčan je poprijel palico za golf …
Tak pač je Toni Kukoč, za nekatere vase zaprt, po trditvah drugih celo škrt. Za vse pa velemojster košarkarske žoge, ki v zadnjih letih vse bolj obvlada tudi tisto za golf. Ne bo vam težko ugotoviti odkod navdušenje, če poznate rek: "Ni starega Splitčana, ki ne bi igral golfa, saj ni lepšega športa za moškega, kot ta, da skuša zadeti luknjo."

Pri tem je Toni ob rednih treningih vse boljši, o primerjavi seksa in golfa pa ima svojevrstno mnenje: "Seks traja, ko si v najboljši formi, pol ure, golf pa pet ur in pol."

Ž. K.