Strast do statistike se je zbudila pri rosnih desetih letih, ko je Andrej Stare spremljal svetovni prvenstvi v nogometu in hokeju na ledu. Danes je njegova statistika sopomenka za zanesljivost, saj je temelj za številne uradne biltene, med katerimi prevladujejo predvsem tisti iz sveta hokeja.

Znani ste kot eden najbolj vestnih zbiralcev športne statistike. Kdaj ste jo začeli zapisovati?
V prvi primitivni obliki sem jo začel graditi leta 1966, ko sem spremljal svetovni prvenstvi v nogometu in hokeju. Kasneje sem si začel beležiti svetovne atletske rekorde, ki sem jih usvojil do olimpijskih iger leta 1972 v Münchnu.

Katere športe lahko najdemo v vaši zbirki?
Atletika, hokej, nogomet, skoki, kolesarstvo, košarka, formula 1, hitrostno drsanje na kratke proge, smučarski teki, biatlon … pa še kaj bi se lahko našlo.

Koliko časa potrebujete, da obnovite svojo statistiko?
Za to potrebujem vsak dan po eno uro. Naročene imam precej tuje literature, s katero sem si pomagal predvsem včasih. Danes, v času interneta, je osveževanje statistike precej lažje. Najbolj pomembno je, da si pametno urediš podatke, potem je dopolnjevanje in osveževanje preprosto. Včasih, ko sem si statistiko urejal s pomočjo zvezkov, je bilo precej težje.

Kaj pomeni internet za urejanje statistike? Po eni strani omogoča mnogo lažje osveževanje podatkov, po drugi pa lahko na nek način "zasenči" dolgoletni trud, ko se je bilo treba veliko bolj potruditi za pridobitev podatkov?
Mednarodni olimpijski komite me je pred več kot desetimi leti izbral, da sem za njih začel zbirati in urejati podatke na področju atletike, hitrostnega in umetnostnega drsanja. Svoje izkušnje sem tako predal na najvišji možni nivo, kar je dokaz za moje dobro in kakovostno delo. Sicer pa podatkov svojim kolegom nisem nikoli skrival in so jim vedno na razpolago. To še posebej velja za moje tri varovance, ki sem jim mentor (Peter Kavčič, Aleš Potočnik in Zoran Radisavljević).

Kaj pa slovenske zveze? So vas kdaj prosile za pomoč?
Celotno hokejsko statistiko imam pri nas samo jaz. Hokejski zvezi tako pomagam pri izdaji publikacij, ki so obvezne v času svetovnih prvenstev. Popisal sem zgodovino slovenskega in jugoslovanskega hokeja. Danes sodelujem tudi z Mednarodno hokejsko zvezo in bom soavtor knjige, ki bo izšla ob stoletnici te organizacije. Slovenija bo imela 25 strani, v katerih bodo tudi fotokopije nekaterih mojih dokumentov. Upam, da bo svet videl, da smo urejena hokejska država. Pred leti sem popisal zgodovino slovenskega nogometa in izdal knjigo. Danes na nogometni zvezi to sproti dograjujejo.

Izdali ste tudi več športnih almanahov in druge publikacije.
Tega je za približno osem ali devet enot. Napisal sem 80 let NK Olimpije, Naš hokej 1934-1990, prvi atletski almanah, dvakrat sem pred začetkom slovenske nogometne sezone napisal vodič po slovenski ligi (kjer sem objavil tudi pretežni del zgodovine slovenskega nogometa). Pa še kaj bi se lahko našlo.

Kot vesten urejevalec statistike, katerega atletskega rekorda več ne boste popravili v svojih zapiskih? Kateri rekord je dokončen?
Michael Johnson na 200 metrov (19,32 je tekel na olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996) in Marita Koch na 400 metrov (47,60 je tekla v Canberri leta 1985).

Doping se je zakoreninil v atletiko in danes je z oddaljenosti težko presoditi, kateri rekord je "čist" in kateri ne. Bi podprli zamisel, da se zbrišejo vsi rekordi in se upoštevajo spet od začetka?
Če smo že pri tem, so vsi metalni rekordi neregularni. Kdo pa bo sunil kroglo 23 metrov daleč? Katera ženska bo danes vrgla disk 76 metrov (najboljši izid sezone do 1. avgusta je recimo 68 metrov in pol)? Nenazadnje to velja tudi za Sergeja Bubko in 615 preskočenih centimetrov ob palici. Gotovo njegovi rekordi niso prišli zgolj od banan, danes pa velja za eno najbolj moralnih oseb sploh. Pa nekaj podobnega lahko sumimo tudi za Carla Lewisa, Michaela Johnsona pa še za marsikoga. Tega se za preteklost ne da preverjati, zato menim, da ni smiselno, da se rekordi brišejo.

Kdo bi si po vašem mnenju zaslužil naziv najboljši športnik vseh časov?
Zame osebno je to kanadski hokejist Wayne Gretzky. Je predstavnik športa, ki je zadnje tri olimpijade postal hit in osrednji dogodek zimskih iger. Tudi v Sloveniji je izjemno zanimanje za hokej, tako v času olimpijskih iger, svetovnih prvenstev in končnicah državnega prvenstva. Gretzky je bil fenomen hokejske igre, bil je najboljši predstavnik tega športa, tako kot Jean Claude Killy v alpskem smučanju, Michael Schumacher v formuli ena ali pa Mark Spitz v plavanju. Tudi kot trener je enak: nepopustljiv, borben, uspešen in velik džentelmen.

Kaj pa med Slovenci?
Po številu medalj sta to zagotovo Miro Cerar in Leon Štukelj, ob bok pa bi lahko naštel še veliko asov, kot so recimo Mateja Svet, Franci Petek, Rok Benkovič, Brigita Bukovec, Borut Petrič, Ivo Daneu, Rajmond Debevec, Aljaž Pegan, Mitja Petkovšek … Moj osebni tip pa je najboljši nogometaš vseh časov pri nas, Brane Oblak! V svojem obdobju je bil eden najboljših igralcev na svetu, član najboljše enajsterice svetovnega prvenstva 1974 v Nemčiji, član slovitega Bayerna … Boljšega nogometaša še dolgo ne bomo imeli.

Na kateri športni uspeh smo lahko Slovenci najponosnejši?
To pa je malce drugačno vprašanje. Ob vseh naslovih svetovnih prvakov in olimpijskih medaljah je moj osebni izbor videti takole:
1. Tretje mesto Andreja Hauptmana na SP-ju v kolesarstvu.
2. Zlata medalja Boruta Petriča na EP-ju v plavanju na 400 metrov prosto.
3. Zmaga Primoža Peterke na novoletni turneji.
4. Uvrstitev slovenske reprezentance v elitno divizijo hokeja na ledu.
5. Srebrna medalja Brigite Bukovec na OI-ju v teku na 100 metrov z ovirami.

Kaj pa bi označili za največje presenečenje v zgodovini športa?
Zame je največje presenečenje vseh časov Grkinja Paraskevi Patoulidou, ki je v Barceloni leta 1992 v teku na 100 metrov z ovirami osvojila naslov olimpijske prvakinje. To je atletinja, ki so jo naše tekmovalke "prale in brisale" na vseh tekmah do olimpijskih iger, nato je dotična Grkinja zmagala. Zagotovo so bile krive spet banane.

Naslednjič o Andreju Staretu
V naslednjem prispevku, ki bo izšel v ponedeljek 14. avgusta, si preberite, kaj o doktorju Staretu menijo znani Slovenci. Spregovorili bodo nekdanja nogometna selektorja Zdenko Verdenik in Bojan Prašnikar, zdajšnji selektor Brane Oblak, nogometaša Miran Pavlin in Dejan Djuranovič, novinarska kolega Igor E. Bergant in Peter Kavčič, predstavnica hokejske zveze Špela Predan in pravnik Aleš Selan.

S. J./RTV SLO