Slovenski prvaki so v 5. krogu Evropske lige proti Bruggeu še slabih 20 minut pred koncem vodili s 3:0, na koncu pa proti nepopustljivim Belgijcem izgubili s 4:3 in se od svojih navijačev v letošnji (sicer zelo uspešni) evropski sezoni poslovili z bolečim porazom.

Zgodovina pa kaže, da je bilo podobnih in morda še večjih preobratov že ogromno. Obudimo spomin na le nekaj od teh.

Jugoslavija - Sovjetska zveza od 5:1 do 5:5 (20. 7. 1952)
Olimpijske igre so za veliko športov najpomembnejše tekmovanje, česar pa ne moremo trditi za nogomet. Te so v Helsinkih 1952 postregle z enim večjih nogometnih preobratov. Jugoslovanska reprezentanca je še 15 minut pred koncem vodila s 5:1, nato je prejela kar štiri zadetke. Dva dneva pozneje sta morali ekipi dvoboj ponoviti in Jugoslavija je slavila s 3:1, s čimer se je uvrstila v četrtfinale. Zmagovito pot je končala šele v finalu, kjer je z 2:0 klonila pred Madžarsko.

Charlton - Huddersfield od 1:5 do 7:6 (21. 12. 1957)
Gre za najbolj znamenit preobrat v zgodovini angleškega nogometa, zgodil pa se je v drugoligaški konkurenci. Gostje so v 62. minuti povedli z navidez neulovljivo prednostjo s 5:1, sledil pa je nepozaben preobrat, ki je v Londonu navdušil 12 tisoč gledalcev. Gostitelji so namreč v 25 minutah zabili kar šest zadetkov! Kar štiri (skupaj pa pet) je dosegel Johnny Summers. V 81. minuti je tako gostitelje povedel v vodstvo s 6:5. Gostje so pet minut pozneje sicer izenačili na 6:6, a je zadnji žebelj v njihovo krsto v 89. minuti zabil John Ryan. Gostitelji so sicer skoraj celo tekmo igrali le z desetimi igralci, saj se je že v 17. minuti poškodoval kapetan Derek Ufton (takrat menjave še niso bile dovoljene). Trener poraženega Huddersfileda je bil Bill Shankly, ki je dve leti pozneje postal trener Liverpoola.

Jugoslavija - Francija od 1:4 do 5:4 (6. 7. 1960)
V polfinalu prvega evropskega prvenstva je vse kazalo, da se bodo gostitelji turnirja uvrstili v finale. Kako ne? V 53. minuti so povedli s 4:1 in še v 75. minuti so vodili s 4:2. Jugoslavija je nato v razmiku štirih minut zabila tri gole (dva je prispeval Dražen Jerković) in se uvrstila v veliki finale. Tam pa je po podaljšku slavila Sovjetska zveza z 2:1.

Bochum - Bayern od 4:0 do 5:6 (18. 9. 1976)
Gre za največji preobrat v zgodovini nemškega nogometa. Bochum je v tekmi državnega prvenstva v 53. minuti povedel že s 4:0! Najuspešnejša nemška ekipa je nato v 20 minutah zabila pet zadetkov in povedla s 5:4. Upe gostiteljev na remi je v 80. minuti z golom za 5:5 obudil Josef Kaczor, a Bayern je piko velikemu preobratu postavil v predzadnji minuti, ko se je svojega drugega zadetka veselil Ulli Höness.

Barcelona - Metz od 5:2 do 5:6 (3. 10. 1984)
Preobrat z najbolj prepoznavnim slovenskim pečatom! V prvem krogu Pokala pokalnih zmagovalcev je Barcelona v gosteh premagala Metz s 4:2, nato pa doma na povratni tekmi v 33. minuti povedla z 1:0 (skupaj torej 5:2). Na sceno je nato stopil slovenske gore list Tony Kurbos in zabil tri gole, odločilnega v 87. minuti! (več o tej tekmi, intervju s Kurbosom).

Bayer Uerdingen - Dynamo Dresden od 1:5 do 7:5 (5. 3. 1986)
V četrtfinalu Pokala pokalnih zmagovalcev sta se srečala ekipi iz Vzhodne in Zahodne Nemčije. Prvo tekmo so dobili "vzhodnjaki" (Dynamo) z 2:0, na povratni pa so prvi polčas dobili s 3:1 (skupno so torej vodili s 5:1). Gostitelji so nato v nepozabnih 28 minutah drugega polčasa zabili kar šest zadetkov! Bayer je nato v polfinalu izpadel proti Atleticu iz Madrida.

Werder Bremen - Anderlecht od 0:3 do 5:3 (8. 12. 1993)
V 2. krogu Lige prvakov v sezoni 1993/1994 je Anderlecht na gostovanju v Bremnu dobil prvi polčas s 3:0 in nič ni kazalo na domačo zmago. Gostujoča mreža se je prvič zatresla v 66. minuti, v razmiku 23 minut so gostitelji dosegli vseh pet zadetkov. Ob koncu skupinskega dela sta obe ekipi ostali brez napredovanja v polfinale. Skupino B je dobil Milan, ki je v polfinalu izločil Monaco, nato pa v velikem finalu s 4:0 povozil še Barcelono.

Manchester United - Bayern od 0:1 do 2:1 (26. 5. 1999)
Camp Nou maja 1999 ni gostil enega boljših finalov v zgodovini nogometa, prav gotovo pa se lahko ponaša z najbolj dramatičnim razpletom finala Lige prvakov. Nemški velikan je že v šesti minuti povedel z 1:0, nato še dvakrat stresel okvir vrat, a Angleži so se rešili v sodnikovem podaljšku, ko so obakrat zadeli po izvajanju kota, obakrat je podal David Beckham, v polno pa sta zadela Teddy Sheringham in Ole Gunnar Solskjär.

Inter - Sampdoria od 0:2 do 3:2 (9. 1. 2005)
Sampdoria je v italijanskem prvenstvu gostovala pri Interju in v 83. minuti po hitrem protinapadu z golom Vitalija Kutuzova povedla z 2:0. Ko je Alvaro Recoba v 87. minuti stresel vratnico, je vse kazalo na gostujočo zmago. Minuto pozneje je Obafemi Martins znižal na 2:1, v drugi minuti sodnikovega podaljška je izenačil Christian Vieri, na začetku četrte minute pa je veliki preobrat dokončal Recoba.

Liverpool - Milan od 0:3 do 3:3 (25. 5. 2005)
Izničiti "le" tri zadetke zaostanka v enem polčasu se v primerjavi z drugimi omenjenimi dosežki ne zdi pretirano imponzantno, a gre za finale Lige prvakov. Milan je v Carigradu v prvem polčasu dominiral in odšel na polčas s prednostjo treh zadetkov, kar so Angleži izničili v vsega šestih minutah (od 54. do 60.) in se kasneje po streljanju enajstmetrovk veseliki petega naslova evropskega prvaka. Milan je dve leti pozneje prišel do maščevanja, saj je v Atenah v finalu Lige prvakov premagal prav Liverpool z 2:1.