Mandarić je med drugim pojasnil, koliko denarja bodo letos porabili za ekipo, ki nastopa v prvi ligi. Poudaril je, da so v tej sezoni naredili veliko napako v zimskem premoru, ko so pripeljali kar devet novih igralcev. Razkril je, kakšne so možnosti, da na mestu glavnega trenerja ostane Safet Hadžić, ki je, potem ko so od začetka sezone odpustili najprej Rodolfa Vanolija, potem Luko Elsnerja in nazadnje še (že drugič) Marijana Pušnika, stabiliziral ekipo in jo vrnil v boj za drugo mesto na lestvici in zmago v pokalu. V intervjuju boste lahko tudi izvedeli, kako blizu vrnitvi v zeleno-beli dres je v zadnjih dneh velikokrat omenjeni Agim Ibraimi.

Kaj je tisto, kar vas žene naprej, da še vedno vztrajate v nogometu, v NK Olimpija in v poslu?
To je dobro vprašanje, kaj me žene po vseh teh letih. Rad imam šport, rad imam nogomet in rad ustvarjam uspehe tam, kjer jih do zdaj ni bilo. To je zame izziv, ki mi daje energijo. V poslu sem iz težav potegnil družbe, ki so bile v stečaju ali stečaju. Enako je v športu, kjerkoli sem bil, sem se ukvarjal s klubi, ki so potrebovali pomoč. V vseh teh zgodbah sem videl sebe in svoj projekt, tudi v Olimpiji, za razliko od srbskih klubov, kot sta Crvena zvezda in Partizan, kamor so me tudi vabili. Še vedno sem tu, pa čeprav slišim, da odhajam. Ne bom odšel, dokler ne zaključim cilja, zaradi katerega sem prišel. Ta cilj je jasen – poslovno in športno uspešna Olimpija. To delo še ni končano, ko bo, pa bom morda sledil novim izzivom.

Koliko časa boste potrebovali, da dosežete te zastavljene cilje?
Težko je reči. Pričakujem, da bomo v naslednjih mesecih veliko naredili in popravili napake, ki smo jih naredili, obenem pa upam, da smo se iz tega tudi veliko naučili. Ko ste me lani vprašali o letošnjih ciljih, sem napovedoval prvo mesto, a smo naredili preveč napak, da bi ta cilj uresničili. Zdaj sta naša cilja drugo mesto in osvojitev pokala, to je največ, kar lahko trenutno storimo in če potegnemo črto pod dve sezoni, bi bilo poleg lanskega naslova prvaka to vseeno uspeh za Olimpijo, tako kot bi bilo za kateri koli klub, ki vrsto let tem rezultatom ni bil niti blizu. Nisem vam še odgovoril na vprašanje, koliko časa bomo potrebovali, ker je to težko napovedati. Poskušali bomo sestaviti ekipo, s katero bi lahko napredovali v evropskih tekmovanjih, kar bi pripomoglo k izboljšanju finančnega stanja. Šele ko nam bo vse to uspelo, bom razmišljal o nadaljnjih korakih.

Veliko je bilo govora, da odhajate. Ste dobili ponudbe za nakup kluba?
Nisem dobil nobene konkretne ponudbe, lahko pa potrdim, da je veliko zanimanja. To me veseli, saj to pomeni, da je Olimpija živa, da obstaja in da jo poznajo tudi v okolici. Velik interes je dober znak tudi za potencialne vlagatelje in tiste, ki bi želeli nadgraditi to, kar sem jaz ustvaril, enako kot je bilo v Angliji z Leicesterjem in Sheffieldom.

Omenili ste interesente iz okolice, kaj pa iz Indije, Kitajske, Danske?
So, iz vsepovsod, iz Kitajske, Rusije, iz drugih delov sveta in Evrope. Ampak to je bilo zgolj povpraševanje, kajti povedal sem jim, da Olimpija ni na prodaj, da je prezgodaj govoriti o tem, tako da nismo prišli do konkretnih ponudb in pogovorov.

Zakaj vidijo priložnost pri nas, Slovenija je majhna, kakšen interes imajo?
Ob prihodu v Slovenijo sem dejal, da želim, da Olimpija postane klub, ki je prepoznaven tudi v okolici, ne le v Sloveniji. Že sami ste odgovorili na vprašanje, Slovenija je majhen trg, liga ni velika, a dejstvo je, da so slovenski igralci dobri. Zato je pomembno, da smo prepoznavni v Evropi, da nas opazijo in vidijo potencial. S kolegi ste me vprašali, kako bomo vrnili dolgove, ko sem investiral 4 milijone obratnega kapitala in verjetno jih bom še enkrat toliko. Samo dva načina sta. Eden je razvoj kakovostnih igralcev, ki jih potem lahko prodamo v tujino, drugi je uvrstitev v evropska tekmovanja in napredovanje v njih. Zelo pomemben je tu podmladek, vzgojiti moramo igralce in poskrbeti, da bodo k nam prihajali mladi ne le iz Slovenije, ampak tudi iz okolice. Biti moramo magnet za mlade igralce.

V Sloveniji je trenutno ogromno tujega kapitala, morda tudi neznanega, če pogledamo v Velenje, Koper, Celje, Krško. Kako je vaša zgodba drugačna od teh in kako gledate na vstop tujega kapitala?
Slovenija je v lepem položaju v Evropi, kar se geografske lege tiče. Večina teh investitorjev je vpletena tudi v nogometne zgodbe drugje v Evropi. V Sloveniji ni dovolj denarja, da bi podprli vse klube, klubi imajo težave, največkrat finančne. Tako da je treba, da pridejo ljudje iz tujine in investirajo, naša naloga, naloga Olimpije, pa je, da smo jim vzor. Če je Olimpija močna, je to dobro tudi za preostale klube in za slovenski nogomet.

V čem pa je vaša zgodba v Ljubljani drugačna od koprske?
V Kopru sem spremenil veliko stvari in v dveh letih smo klub postavili na noge, osvojili pokal, klub pa ni le obstal pri življenju, ampak smo naredili korak naprej tako na športnem kot poslovnem področju. Tu ne delam nič drugače, kot sem delal drugje. Poskušam narediti najbolje, pri svojem delu delam tudi napake, a včasih so te napake tudi pozitivne, če jih le dovolj hitro opazimo in rešimo.

V zadnjem času se je veliko govorilo in pisalo o vašem izčrpavanju kluba, tudi o bojazni, da bi klub po vašem odhodu propadel.
Bere in govori se marsikaj, to so zgolj govorice. Na besede, da odhajam, da bom osiromašil klub, da bo šel klub v stečaj in na podobne neumnosti, moram biti imun. Ignoriram jih, kajti vse to ni niti blizu resnici. Vedno sem govoril, da imam cilj in da ne bom odšel, dokler tega ne uresničim. Odgovoren sem za klub, za financiranje, za plače in za vse ostalo, kar je treba. Moja firma bo to financirala, dokler tega ne rešimo na drug način. Vse drugo so samo govorice. Meni veliko več pomeni mnenje ljudi, ki jih srečujem na ulici in mi povedo, da opravljamo dobro delo. In to so ljudje, ki jih nočem razočarati.

Kakšna bo prihodnost kluba, gledano s kadrovskega stališča? Pri tem mislimo na igralce, trenerja, morda športnega direktorja?
Ne morem in ne smem si dovoliti novih napak pri izboru trenerja in igralskega kadra. Moramo biti prepričani, da bodo to ljudje, ki bodo Olimpijo popeljali na vrh lestvice, kamor tudi sodi. Kar se tiče športnega direktorja, nimamo v načrtu, da bi ga pripeljali. Imeli smo dva, nobeden od njiju ni bil uspešen. Veste, kako pravijo – kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi. Trenutno imamo trenerja, ki je stabiliziral ekipo, vendar smo še daleč od tega, kar bi moralo biti in kar bi jaz rad videl, tako glede igre, ekipe in rezultatov. Olimpija mora imeti dober trenerski štab, igralce, oglednike in v preteklosti smo na tem področju naredili kar nekaj napak.

Potrebujete tudi center za treninge. Veliko igralcev je poškodovanih, slišati je, da tudi zaradi tega, ker površine za trening niso najboljše?
To je čudna stvar, nisem še videl toliko poškodb v ekipi, kot jih imamo mi, eden se vrne, pa se poškodujeta dva nova. Mislim, da travnata površina na ŽAK-u ni kriva za to, dobro jo vzdržujejo in z njimi tudi dobro sodelujemo. Razlogov za težave s poškodbami je več. Morda smo narobe načrtovali priprave v Čatežu in Turčiji, utrudili igralce, nismo izkoristili metod, ki nam jih je ponudil strokovnjak na področju telesne priprave Srdjan Djordjević. Težko je reči, kaj je pravi vzrok. Dejstvo je tudi, da smo pripeljali veliko število novih igralcev, iz različnih držav, igralcev, ki niso igrali skupaj in jih je bilo težko povezati v ekipo. Zaradi poškodb smo izgubili veliko igralcev in zamudili tisti trenutek, ko bi lahko napredovali. Ti nogometaši se zdaj počasi vračajo in upam, da bomo v prihodnjih mesecih imeli močnejšo ekipo za nastope v Evropi.

Znova pa se obetajo spremembe. Klubi se zanimajo za Vodiška, Mitrovića, Miškića … To so igralci, ki želijo v tujino in se zanje zanimajo tudi tuji klubi, videli bomo, kaj se bo zgodilo. Mi delamo na tem, da pripeljemo 3 ali 4 nove igralce, kajti zagotoviti moramo nadomestilo za te, ki jih bomo morda izgubili. Temu posvečamo veliko pozornosti in že imamo izbrane igralce, ki jih bomo pripeljali konec junija oziroma začetek julija.

Je eden od njih Agim Ibraimi?
Ne, ni.

Ste se pogovarjali z njim?
Videla sva se na tekmi med Olimpijo in Domžalami, prišel me je pozdravit, izmenjala sva nekaj vljudnostnih besed, to pa je tudi vse. Pri igralcih, o katerih sem govoril, ne gre za naše bivše igralce. Ibraimija zelo spoštujem kot igralca, ampak ga ni v naših načrtih.

Kaj pa trener? Malo je časa med koncem prvenstva in začetkom evropskih tekmovanj. Verjetno že imate v mislih kako ime, ki bo morda zamenjalo Safeta Hadžića oziroma kakšne so možnosti, da on ostane? Vemo, da zdaj težko govorite o tem, saj sezona še traja, ampak - treba je razmišljati o tem.
Razmišlja se o marsičem, ne le o trenerju, ampak tudi o igralcih, o trenerskem centru. Dejavnosti so na visoki ravni. Kar se tiče trenerja, sem vam že rekel, da ne smem narediti napake. Če ne bomo mogli pripeljati nekoga z veliko bolj izdelanim profilom, z izkušnjami, takega, ki je že bil del šampionske ekipe in je prestal to, kar čaka Olimpijo, potem trenerja ne bomo menjali. Safet Hadžić je zelo pošten delavec in pošten človek, trudi se, da bi bila ekipa uspešna in mislim, da jo je zelo stabiliziral, sploh glede na to, kar se je dogajalo, preden je on prevzel to vlogo. Razmišljamo o marsičem, a ne sprašujte me o imenih, tega vam ne morem razkriti, lahko pa vam povem, da ne sedim križem rok in čakam, da pride 29. junij, ko bomo igrali prvo evropsko tekmo. Časa ne bo veliko, termini zimskih in poletnih premorov so malce čudno načrtovani, drugje v Evropi je položaj drugačen. Sezono bomo zaključili s pokalom 31. maja, 29. junija pa nas že čaka prva tekma. To pomeni, da bodo igralci dobili le od 10 do 12 dni premora pred začetkom priprav. In v tem času se morajo stvari postaviti na svoje mesto, vedeti moramo, kdo prihaja in kdo odhaja ter kaj je s trenerskim štabom.

Kako gledate na Maribor, ki ne blesti, a bo prvak? Če bi bili vi malo boljši, bi bil položaj lahko povsem drugačen. Razmišljate o tem, kakšno priložnost ste imeli?
Naslova nismo izgubili, ker bi bil kdo toliko boljši od nas, pač pa zaradi napak, ki smo jih naredili v zimskem premoru. Pripeljali smo veliko število igralcev, malo neorganizirano in malo nenačrtovano. To je bila naša velika napaka in s tem smo ekipi vzeli zagon. Z Mariborom smo imeli enako število točk in to je bila odlična priložnost, da pripeljemo 3 ali 4 igralce, jih vključimo v ekipo ter se borimo za naslov. Tega nismo storili, upam, da bomo to popravili, da bomo osvojili drugo mesto in pokal ter mislim, da je to največ, kar lahko naredimo v tej sezoni. Kako gledam na to? Zagotovo nisem srečen. Težko prenašam neuspehe in poraze, zame je to, da ne bomo na prvem mestu, neuspeh. Morda bo kdo rekel, da je Olimpija v vrhu razpredelnice in v finalu pokala, ampak jaz, iskreno povedano, nisem srečen in zadovoljen s tem.

Je bilo to z igralci največja napaka v tej sezoni?
Bile so tudi druge napake, ampak ta napaka nas je stala rezultatov. Ko potegneš črto pod sezono, so rezultati edino, kar šteje, in na tem področju nismo naredili tega, kar smo načrtovali. A na napakah se učimo in v športu je kot v poslu. Poraženec ni tisti, ki je naredil napako in je ni znal popraviti, pač pa tisti, ki se ne pobere. Povsod so vzponi in padci, pravi zmagovalci so tisti, ki se poberejo, saj vedo, zakaj so padli in se pobrali ter tako postanejo stabilni.

Ko že govorimo o poslu, so vaši interesi v Sloveniji povezani še s čim drugim, ne le z nogometom in NK Olimpija?
Vsekakor, naredil sem nekaj naložb, na žalost niso bile vse izpeljane, kot sem si želel, kaj je vplivalo tudi na moje finance. Ampak se ne predajam, grem naprej in iščem nove izzive, lotil sem se naložbe oziroma posla z nepremičninami. Ves čas me vleče v posel, morda bi se moral malo umiriti in se umakniti, kar mi svetuje veliko ljudi, vključno s člani moje družine. Ampak hudič v meni me ne pusti pri miru, iščem izzive in probleme ter jih tu in tam tudi najdem.

Je nogomet v Sloveniji lahko posel? Ste začutili, odkar ste prišli, da slovenska podjetja zanima prihod v Olimpijo ali ne?
Za Olimpijo je, kot sem povedal že na začetku, veliko zanimanja. Če govorimo o pokroviteljih, priznam, da ni tako, da bi si podajali kljuko vrat moje pisarne, a to povsem razumem, saj imajo podjetja omejene proračune. Naša naloga je, da jih privabimo, da se pogovarjamo z njimi. Predvsem pa se moramo mi sami organizirati in se osredotočiti na to stvari, o katerih smo že govorili. Gre za dve zadevi, ki bosta prinesli finančno stabilnost, to pa sta razvoj in potencialna prodaja igralcev ter konstantno nastopanje v Evropi.

Z razvojem mladih so povezani tudi dobri treningi. Bodo kdaj igrali na pravi travi ali vedno na umetni?
Moramo urediti igrišče s pravo travo.

Imate idejo kje?
Veste, da imajo idejo in načrt, da bi imeli svoj center. Zelo sem bil zelo razočaran, ko sem videl, da klub, kot je Olimpija, nima svojega centra za trening. Toda ogromno je stvari, ki jih nismo imeli, nekajkrat sem že poudaril, kaj vse manjka v infrastrukturi. Moram pa tudi povedati, da moramo zelo spoštovati mojega predhodnika v Olimpiji (Izet Rastoder, op. p.), ker je Olimpijo obdržal pri življenju. Če on tega ne bi naredil in vložil svojega denarja, ki mu je bil seveda vrnjen, Olimpija ne bi bila tu, kjer je danes. Ampak naš načrt je, da imamo športni center in to je tudi eden od mojih ciljev.

Vse je povezano s financami. Je skrivnost, koliko vas mesečno stane prva ekipa NK Olimpija? Pri tem imamo v mislih predvsem plače.
Ni skrivnost, mislim, da nam v Sloveniji, z izjemo Maribora, nihče ni niti blizu. V letošnji sezoni bomo porabili 5 oziroma 6 milijonov evrov, od tega 3 milijone za igralce. V to so vključene plače, dodatki, premije, ki pa bodo letos veliko nižje kot lani.

V teh 5 oziroma 6 milijonov so vštete tudi plače za trenerje, odpravnine ...
Tako je, tudi drugi stroški, hoteli, prevozi, kazni od zveze za nerede navijačev in podobno.

Precej sredstev gre za kazni, kaj lahko naredite na tem področju?
Lahko se vzpostavi večji dialog z navijači. Niso več tako grobi, kot so morda nekateri drugi, recimo mariborski, in kot so bili tudi naši morda v preteklih letih. Treba je ohranjati dialog z njimi, saj so pomembni za klub. Angležem sem vedno dejal, da so bili oni tam veliko pred mojim prihodom in bodo tam tudi ostali, pravim, da so navijači pravzaprav lastniki kluba. Predsednik je lastnik, ki financira, ima oblast, ima odgovornost, a on pride in gre, enako je s trenerji in igralci, pridejo in grejo, navijači pa ostajajo, ne le oni, tudi njihovi otroci in vnuki. Oni so tisti, ki so srce in duša kluba.

Se veliko pogovarjate z njimi in kakšen vpliv imajo na vaše odločitve?
Imam dober odnos z njimi, pred pomembnimi tekmami se pogovorimo, malce v šali jih tudi povprašam, komu naj pošljem račune za plačilo kazni. Najpomembnejši je dialog.

Vplivajo na vaše odločitve?
Nihče nima vpliva na moje odločitve, a vsakogar poslušam. Rad poslušam in se pozanimam, kaj o stvareh menijo drugi, obenem pa jim tudi pojasnim, zakaj bom nekaj naredil drugače. Enako je tudi z ljudmi, ki me obkrožajo in delajo v klubu. Moramo se poslušati, si svetovati in in skupaj sprejeti določene odločitve.