Tokratni radijski nogometni podkast Žoga je okrogla je pred začetkom drugega dela sezone posvečen dogajanju pri Muri. Sobočani so jesen končali na petem mestu v državnem prvenstvu, a z uvrstitvijo v skupinski del Konferenčne lige in tam osvojenimi tremi točkami je za njimi zgodovinski prvi del sezone. Zakaj so se pri Muri odločili na mesto glavnega trenerja postaviti Damirja Čontalo, kakšne spremembe napoveduje in kakšen pečat je v Murski Soboti pustil Ante Šimundža? S tokratnim voditeljem oddaje Jožetom Pepevnikom so se pogovarjali Smiljan Kuhar, tiskovni predstavnik soboškega kluba, Robert Balantič, o Muri pišoči novinar športnega dnevnika EkipaSN, in Simon Šparavec, televizijski športni novinar.

"Priznam, da Damirja nisem imel v mislih, tudi ko mi je športni direktor Denis Rajbar pred meseci dejal, da je zamenjava v primeru odhoda Šimundže že pripravljena," pravi Robert Balantič, ki že vrsto let spremlja dogajanje v soboškem ligašu. "To je zame bilo presenečenje. Če je odločitev prava, bodo pokazali rezultati, se mi pa zdi, da če bi pri Muri za trenerja postavili kakšno bolj ugledno ime, bi to lahko bil za predsednika Kuzmiča in športnega direktorja Rajbara alibi, tako pa sta si nadela veliko breme. Dejstvo pa je, da gre Mura svojo pot, v smislu, če vzgajamo domače igralce, vzgajajmo še domače trenerje. Držijo se zastavljenih smernic."

"Med navijači, tistimi najbolj zagretimi, je bilo prisotnega nekaj presenečenja, ampak ne toliko, kot bi pričakovali. Black Gringosi so prišli na prvi trening priprav podpret Čontalo. Skepse med navijači ni ogromno, sicer je nekaj dvomljivcev, a ti so vedno in povsod. Ljudje, s katerimi sem govoril, so dokaj realni, vedo, koliko časa in potrpežljivosti je bil deležen tudi Ante Šimundža. Vedo, da tudi novi trener potrebuje nekaj časa," o utripu v Murski Soboti po trenerski menjavi razlaga Smiljan Kuhar.

Za Muro so štiri izjemna leta pod vodstvom Anteja Šimundže. Marsikdo v Murski Soboti meni, da bi si Mariborčan v Fazaneriji zaslužil kip, o vplivu nekdanjega napadalca pa Simon Šparavec meni: "Ante Šimundža je v Murski Soboti dobil zadoščenje, ki ga v Mariboru nikoli ni. Morda je tudi zaradi tega dlje časa vztrajal pri Muri. V Mariboru je kot igralec in kot trener dosegel vse, kar je bilo možno, vendar ga publika nikoli ni cenila do te mere, kot bi si najbrž sam želel. V Murski Soboti pa je bil zelo čislan in vse je bilo povezano z njim, kar je v bistvu tudi nekoliko podcenjujoče do dela predsednika in športnega direktorja. A vendarle je Šimundža temu klubu prinesel nogometne izkušnje, ki jih Mura ni imela. Dal je skozi ligo Europa, Ligo prvakov ... učil se je v tistem mariborskem obdobju, tudi od Zlatka Zahoviča, in tudi zato je te izkušnje znal unovčiti. Če pa ne bi imel podpore v vrhu soboškega kluba, bi bilo tudi to vse skupaj zaman."

Eno od najzanimivejših dejstev obdobja Šimundže v Muri pa je tudi vzpon posameznih nogometašev pod njegovim vodstvom. Znaten del Murine ekipe, ki je osvojila pokalno in državno lovoriko ter igrala v Konferenčni ligi, je še pred leti igral v nižjih slovenskih in avstrijskih ligah. "Iz avstrijskega Bad Radkersburga sta prišla Kouter in Maruško, tudi Bobičanec je igral v hrvaških nižjih ligah. Karničnik in Lorbek sta prišla iz mariborske B-ekipe. V drugi ligi je igral tudi Žiga Kous," se spominja Kuhar in dodaja morda najboljši primer Šimundževega dela.

"Žan Karničnik je na primer na tiho prišel v ekipo, že v drugi ligi ga je Šimundža preizkušal na različnih položajih, pa se je vedno bolje obnesel kot rezervist s klopi, ne kot član enajsterice. Ko je potem dobil vlogo na desni strani obrambe, je Šimundža iz njega naredil igralca reprezentančnega kalibra in nogometaša, ki mu je konec koncev uspel največji prestop iz Mure, njegova prodaja v Ludogorec je največja v zgodovini kluba. Tudi iz Amadeja Maroše, ki je bil tretjeligaški nogometaš, je znal Ante Šimundža izvleči maksimum in mu pomagati do prestopa v tujino. Vse te nogometaše je Šimundža spravil do limita oz. čez njihove limite."

Omizje je velik del oddaje posvetilo prav Šimundži, tudi njegovim javnim nastopom. "Po eni strani je res, da je venomer zaviral pričakovanja okolice, miril evforijo," pravi Balantič. "Po drugi strani pa je tudi zaviral razočaranje, ko je zadišalo po tem, da bi se lahko kaj obrnilo na slabše. Tudi po slabih rezultatih je v prvih odzivih po tekmi vedno bil preudaren, redkokdaj je kritiziral svoje igralce, vedno je iskal dobre stvari in mislim, da je bil amortizer med tem, da je ohranjal mirnost tako v času evforije kot razočaranja. Prekmurci in to soboško okolje to potrebuje, ker se po eni strani vžge kot vžigalica, po drugi strani pa tudi hitro ugasne."

V tokratni, slabi uro dolgi epizodi nogometnega podkasta pa še več o Murinih okrepitvah, pričakovanjih pred spomladanskim delom prvenstva in pomembnosti uvodne tekme pomladi, dvoboja v sredo z Olimpijo.