Prvi predsednik združenja, ki je bilo ustanovljeno 24. februarja 1994, je bil Ivan Zidar, vse od leta 1996 pa ga vodi Florjanič, ki se bo potegoval že za svoj peti štiriletni mandat. Zavrl je podpredsednik NK-ja Olimpija in soustanovitelj oglaševalske agencije Pristop, Bučar nekdanji nogometaš Slovana in novi član strokovnega sveta vlade za šport.
Med kandidati je bil sprva še nekdanji nogometaš in funkcionar ND-ja Gorica Bogdan Pikula, vendar je v ponedeljek umaknil kandidaturo. Pravi, da iz osebnih razlogov. O kandidaturi je pred dvema mesecema razmišljal tudi nekdanji predsednik Nogometne zveze Slovenije Ivan Simič, a se nato zanjo ni odločil.

Na četrtkovi volilni skupščini v Domžalah bo zmagal tisti kandidat, ki bo prejel večino od 11 glasov. Po en glas ima vsak izmed desetih prvoligaških klubov, enega pa prispeva predstavnik organov, ki vodijo tekmovanje v I. SNL.

Zakaj ste se odločili za (ponovno) kandidaturo za predsednika Združenja klubov I. SNL?
Florjanič: Predstavil sem svoje videnje dela združenja v prihodnosti, in ko sem ocenil, da imam podporo večine klubov, sem se odločil, da kandidiram.

Zavrl: Ker združenje potrebuje spremembo in sem prepričan, da lahko sam ogromno pripomorem k temu, da bo to sprememba na bolje.

Bučar: Združenje prvoligašev potrebuje predsednika, ki čuti in razume slovenski nogomet v najširšem pomenu besede. Menim, da sem v večdesetletnem aktivnem, skoraj dnevnem, delu v športu pridobil vrsto dragocenih znanj in izkušenj, ki jih želim prenesti v slovenski nogomet, posebej s cilji dviga pomena in vloge prve slovenske nogometne lige, dviga kakovosti, gledanosti in mednarodne primerljivosti ter konkurenčnosti. Moja kandidatura temelji na vsestranski izkušnji v nogometu. Bil sem aktiven igralec doma in v tujini, trener, funkcionar, reden obiskovalec slovenskih in tujih prvoligaških srečanj. Sem dober poznavalec prvoligaških sistemov v tujini. Vse to me tudi pomembno loči od drugih kandidatov. Izkustveno poznavanje in razumevanje nogometa iz vseh ključnih zornih kotov sta temeljna pogoja uspešnega vodenja in razvoja združenja prvoligašev.

Kako ocenjujete svoje možnosti za izvolitev?
Florjanič: Kot sem dejal, sem ocenil, da imam podporo več kot polovice klubov. Računam, da imam realne možnosti za zmago, je pa res, da so volitve tajne in nikoli ne veš, kako in kaj.

Zavrl: Če ne bi bil prepričan, da bom zmagal, se sploh ne bi prijavil.

Bučar: Predvsem pričakujem odgovornost, preudarnost in pogum vseh, ki soodločajo o prihodnosti združenja ter posledično kakovosti in razvoju slovenskega prvoligaškega nogometa. Moj program je realen, inovativen, ciljno naravnan in povezujoč. Vsako resno in napredno okolje bi ga temu primerno obravnavalo, menim, da ga bo tudi združenje.

Ste obiskali kakšen klub in predstavili svoj program?
Florjanič: Absolutno, pripravil sem program in ga predstavil večini klubov.

Zavrl: Sem podpredsednik NK-ja Olimpija, a je treba povedati, da bom v primeru izvolitve svoj angažma v Olimpiji prekinil in bom imel enak odnos do vseh klubov, saj bom predsednik vseh klubov. Za mene je Maribor vlečni konj lige, prav tako je vlečni konj lige Mura. Ne delam razlik, oba konstituirata združenje. Kampanja je bila precej kratka, ker je tudi odločitev o kandidaturi padla v zadnjem trenutku. Moj program je kratek in jedrnat, v 10 točkah. V zadnjih 10 dneh sem seveda govoril s predstavniki klubov, soočeni smo bili tudi v medijih. Upam, da so tisti, ki odločajo, dobro seznanjeni z našimi programi.

Bučar: Da, med vsemi kandidati sem tudi prvi napovedal svojo kandidaturo, s čimer izražam resnost in odgovornost do te funkcije, klubov in skupne prihodnosti.

Kakšni bodo vaši prvi koraki, če boste (znova) izvoljeni?
Florjanič: Mislim, da se del stvari čez noč ne bo spremenil. Počasi se bomo skupaj z zvezo pripravili, da NZS prevzame vodenje tekmovanja in da gre združenje pod isto streho. Delujemo v smeri racionalizacije dela. Z vodstvom nogometne zveze se dogovarjamo za trženje posameznih produktov, tudi produkta prve lige, ki ga je treba nadgraditi in tržiti naprej. To sem predsedniku Aleksandru Čeferinu predlagal že jeseni, zeleno luč za to pa so dali klubi. Produkt že imamo in ne strinjam se s tistimi, ki pravijo, da je treba produkt še ustvariti. Potekajo tudi pogovori o selitvi združenja v nove prostore nogometne zveze, v roku enega meseca bo vse jasno.

Zavrl: Tri prioritete so. Prva je marketing. Absolutno je treba dvigniti kakovost marketinga po prihodkih od sponzorstva, iztržek od televizijskih pravic, okrepiti blagovno znamko in prezentacijo prve lige v medijih. Sam se tudi poklicno ukvarjam s tem in tega se bom zelo hitro lotil, napredek na tem področju želim pokazati čim prej. Druga prioriteta je optimizacija (so)delovanja z nogometno zvezo, tako kar se tiče delitve stroškov (da ni dvojnih stroškov) kot tesnejšega sodelovanja v dobro prve lige. Potem pa so tu še večne rutinske zadeve - prizadevanje za ohranitev vseh klubov, tekmovalni program ... Po domače povedano, da vse "štima". To je treba že v petek zagrabiti.

Bučar: V dialogu z vsemi člani združenja bom uskladil svoja programska izhodišča, nemudoma bomo pristopili k ukrepom za uresničevanje strateških ciljev in akcijskega načrta na vseh področjih: financiranje, upravljanje združenja in klubov po modelu sistemov kakovosti in dobrih praks v Evropi in svetu. Aktivnosti bodo nemudoma usmerjene k pripravi celostnega načrta za resen in odgovoren pristop k potencialnim pokroviteljem in drugim poslovnim partnerjem. Za to je treba imeti jasno vizijo, cilje in strategijo. Odprli bomo dejavnejši strukturni dialog z državo, Fundacijo za šport in drugimi pristojnimi institucijami, nogometno zvezo, tujimi ligami ... Pripravili bomo izhodišča za zagotavljanje ustreznih prostorskih pogojev za nogometne klube. Na tem področju je združenje žal povsem in neodgovorno zaspalo.

Torej tudi vi podpirate idejo o skupnem trženju celotnega slovenskega nogometa, tako reprezentance kot lige, za kar se je že ob izvolitvi zavzel predsednik Čeferin?
Zavrl: Seveda, čeprav združenje ne sme izgubiti avtonomnosti glede specifičnega zastopanja klubov. Ne smemo se utopiti v NZS-ju. Klubi imajo specifične interese in na to bom zelo pazil. Sicer pa je treba vse skupaj tržiti kot enotno zgodbo. Če ponazorim drugače: tudi Barcelona in Mura sta del istega fenomena. Vsak otrok, ki začne igrati nogomet, lahko postane del svetovne nogometne zgodbe. Ko je govora o selitvi združenja pod okrilje nogometne zveze, prav tako menim, da ni nobenega razloga, da bi bilo združenje še naprej v najetih prostorih. Nogometna zveza gradi nove prostore, ne vidim prav nobenega razloga, da združenja ne bi bilo zraven. Enako velja, denimo, za administrativno pomoč.

Bučar: Zelo cenim razmišljanja gospoda Čeferina. Najprej bo treba zgraditi sistem blagovne znamke "slovenski nogomet" ter nato celostno pristopiti k upravljanju in trženju. Podpiral bom vsako dobro idejo in ukrep, ki bo pozitivno pripomogel k razvoju nogometa v Sloveniji. Združenje je sicer ustanovljeno skladno z zakonom o društvih in je samostojen subjekt, s svojim poslanstvom in nalogami. Tudi sam pa menim, da bo treba dejavneje razmišljati o sinergijskih učinkih sodelovanja s krovno nogometno organizacijo, kaj lahko združenje ponudi nogometni zvezi in obratno. Delovati moramo proaktivno, v dobro nogometa. Statusi so v tem primeru drugotnega pomena.

Nekako velja, da združenje potrebuje sveže prijeme in ideje. Kakšni so vaši načrti, kako klubskemu nogometu izboljšati javno podobo in zagotoviti več denarja?
Florjanič: Vsekakor je ena osnovnih nalog dogovor za prodajo TV-pravic. Pogajanja so tako rekoč pred koncem, osnovni cilj pa je dobiti več sredstev kot v preteklosti, to je 130.000 evrov letno. Drugi cilj je, da je še več klubskega nogometa na televiziji, skozi to pa želimo pridobiti še večjo prepoznavnost, ki ga ima produkt prva liga, in na tej osnovi pridobiti več sredstev od največjih podjetij v državi. Druga stvar je nadaljevati aktivnosti za spremembo zakonodaje za oglaševanje športnih stavnic. Izboriti želimo tudi boljše mesto nogometa v Fundaciji za šport in Olimpijskem komiteju Slovenije. S sistemom, ki je vzpostavljen trenutno, smo milo rečeno zapostavljeni, da ne rečem še kaj bolj grobega.

Zavrl: Najprej je treba spraviti ligo na pravi način v medije - s prodajo pravic, eksploatacijo v vseh medijih. Prizadeval si bom za sodelovanje ne samo z eno televizijo, liga mora biti prisotna v čim več medijih. Če te ni v medijih, ne obstajaš. Smo na dobri poti, da sklenemo dogovor, ki bo res kakovosten po prihodku in načinu eksploatacije. Medijsko pojavnost je nato treba izkoristiti za prepoznavno blagovno znamko. S pravo zgodbo se bodo poistovetili tudi gledalci, tako pa lahko dobiš tudi sponzorje, ki bodo navzoči povsod in ki jih bo vsak gledalec nosil v svojem srcu.

Bučar: Po skoraj dveh desetletjih obstoja mora organizacija stopiti na prag novih izzivov. Klasične organizacijske strukture, kot ji sledi tudi združenje v obstoječi zasnovi, ne ustrezajo več izzivom sodobnega okolja. Glede na razmere v gospodarstvu in medijskem prostoru ter siceršnjem ekonomsko-socialnem okolju je treba biti inovativen in stalno prilagodljiv. Nikakor si ne predstavljam tržnega pristopa združenja, ki bi temeljil na starih vzorcih, ki so se izkazali za neučinkovite. Moj program je zasnovan na petih ključnih temeljih: zagotoviti kakovostnejše pogoje in trajnostne vire za delovanje in razvoj združenja in klubov; uvesti model organiziranosti in poslovanja, skladnega z najvišjimi standardi kakovosti in poslovne odličnosti ter mednarodne primerljivosti in konkurenčnosti s poudarkom na podpori in zaščiti igralcev, predvsem mladih; vpeljati programe za dvig gledanosti tekem prve lige, kulture navijanja, fair playa, zmanjšanja nasilja ter zaščite pred nedovoljenim vnaprejšnjim dogovarjanjem rezultatov tekem; vzpostaviti "Prvoligaški poslovni klub" za stabilno in trajnostno gradnjo poslovnih in siceršnjih odnosov; zgraditi prepoznaven, inovativen, drzen model blagovne znamke "Slovenska prva liga" in oblikovati programe in produkte za učinkovito upravljanje, vzdrževanje in razvoj blagovne znamke.

Poudaril bi, da je slovenski nogomet sistem s podcenjenim makroekonomskim vplivom. Številnim nepoznan podatek, ki ga je potrdila študija pred leti, je, da je šport v širšem smislu v celotni Evropski uniji že leta 2004 prinesel dodano vrednost v znesku 407 milijard evrov, kjer je nedvomno nogomet kot najbolj razširjen šport k temu prispeval največji delež. Vedno večji del gospodarske vrednosti športa je povezan s pravicami intelektualne lastnine. Te pravice se nanašajo na avtorske pravice, komercialna sporočila, zaščitni znak, podobo in medijske pravice. V vse bolj globaliziranem in dinamičnem sektorju postaja učinkovito uveljavljanje pravic intelektualne lastnine po vsem svetu vse pomembnejši del zdravega športnega gospodarstva. Zavedanje tega je treba dejavneje vplesti tudi v slovenski prvoligaški nogomet in združenje. Vprašanja, ki zadevajo odnose med športnim sektorjem in športnimi mediji (zlasti s televizijo), so postala zelo pomembna, saj naj bi pravice televizije postale primarni vir prihodka (kot je to praksa sicer drugod v Evropi in svetu). Nedvomno bo treba pri tem za nogometne klube iztržiti več kot zdaj.

Je zdajšnja delitev iztržka od skupnega trženja po vašem mnenju dobra? Stane Oražem je pred nekaj tedni v intervjuju za Delo povedal, da združenje polovico sredstev med klube deli glede na uvrstitev na lestvici uspešnosti v zadnjih 10 letih, polovico pa glede na uvrstitev v prejšnji sezoni.
Florjanič: Ne vidim bistvenih zapletov na področju delitve teh stvari. Formul je več, eden izmed predlogov je delitev po treh kriterijih. To trenutno ni toliko v ospredju. Dogovarjanje poteka, a je preuranjeno govoriti, kako bo. Najpomembnejša stvar je, da pridemo do več sredstev.

Zavrl: Po sedmih letih dela v klubu je moje spoznanje, da od združenja nikoli nismo prav veliko prejeli. Mislim, da ustvarja celo izgubo. Da lahko nekaj deliš, moraš najprej ustvariti. Jaz želim najprej nekaj ustvariti.

Bučar: To je področje, ki bo zahtevalo ustrezen sistemski premislek med vsemi deležniki oziroma člani združenja. Predvsem pa bo lažje urediti sistem nagrajevanja iz vira tržnih prihodkov, ko bo združenje tako uspešno, da bo lahko s presežki sploh nagrajevalo svoje člane. Prav na tem področju bo treba biti v prihodnje posebej dejaven in prav temu bom v primeru izvolitve posvečal posebno pozornost.

I. SNL je že dobri dve sezoni in pol brez glavnega pokrovitelja. Kako trenutno kaže z njegovim iskanjem?
Florjanič: V skladu z dogovori pogovore o tem vodi predsednik nogometne zveze. Pogovori so v sklepni fazi in verjamem, da bodo uspešni. Kar se tiče drugih sponzorstev, bo nekaj manjših modifikacij.

Lani je poskušalo združenje namesto glavnega pokrovitelja pridobiti štiri ali pet "manjših" pokroviteljev lige, podobno kot to s svojimi tekmovanji počne Uefa. Za kaj bi se zavzeli vi oziroma kaj se vam zdi bolj smiselno, generalni pokrovitelj ali več "manjših" pokroviteljev?
Zavrl: Sponzorske razmere so se z gospodarsko krizo zelo poslabšale, zato tu ne bi imel velikih napovedi. Obljubim pa lahko glavnega pokrovitelja in boljšo prodajo TV-pravic. Če ne bi bil prepričan, da lahko to zagotovimo, ne bi kandidiral. Preostale manjše zadeve bomo poskušali doseči skozi marketing.

Bučar: Program, ki ga ponujam kot kandidat za predsednika združenja, v svoji zasnovi odgovarja na ta izziv. V današnjem času, ko se slovensko gospodarstvo ukvarja s preživetjem, in ob nekoliko zastareli obliki delovanja združenja in brez konceptualnega, ciljnousmerjenega, strateškega, partnersko naravnanega dela lahko le stežka pričakujemo resno poslovno partnerstvo. Začeti in ukrepati je treba takoj! Neodziv uspešnih gospodarskih okolij, tako domačih kot tujih, za prevzem pokroviteljstva prve lige je več kot jasen odgovor na dozdajšnje delovanje združenja. Prepričan sem, da je slovenska prva liga dovolj kakovostna in zrela za uspešno in trajnostno poslovno partnerstvo. Za gradnjo tega je treba imeti znanje, kompetence, izkušnje in aktivne poslovne vezi, predvsem pa jasno vizijo skupnega razvoja in sinergijskih učinkov. Prepričan sem, da lahko to na podlagi izvedenih poslovnih pogovorov doma in v tujini uresničim.

Koliko bi po vašem mnenju moral plačati generalni pokrovitelj za sponzorstvo letno?
Florjanič: Eno so želje, drugo pa realno stanje v slovenskem ekonomskem prostoru.

Zavrl: Od obojega skupaj, od generalnega sponzorja in prodaje TV-pravic, bi morali dobiti najmanj pol milijona evrov na leto.

Bučar: Zdaj ne plača nihče nič! To je izhodišče in dejstvo. Klavrno stanje in slaba popotnica za prihodnje, če se zasnova združenja ohrani na konceptualni, organizacijski in ideološki ravni, kot je zdaj. Ocenjujem, da bo, kot že povedano, treba zgraditi celosten sistem, kar ne bo lahko. Vendar sem prepričan in verjamem v uspeh prebujenja združenja, skozi program in dejavno sodelovanje vseh odgovornih. Združenje in slovenska prva liga imata potencial in s tem tudi možnost aktivnega poslovnega sodelovanja tako z domačim kot tujim gospodarstvom. Sploh slednje je za naš prostor posebej zanimivo. Menim, da ob uresničitvi prej povedanega nismo daleč od uspešnega sodelovanja z generalnim pokroviteljem.

Razmišljate mogoče o tem, da bi se klubom prve lige v združenju pridružili tudi drugoligaši?
Florjanič: To je opcija, ki je poznana v nam primerljivih ligah - v Avstriji, Švici, pa še kje. Vendar o tem poglobljenih pogovorov do zdaj ni bilo, nikjer pa ne piše, da se ne bi morda v prihodnosti to res zgodilo.

Zavrl: Nisem razmišljal, nimam natančnega mnenja. Osebno tega ne bi naredil.

Bučar: Prepoznati bo treba interes, dodano vrednost in dolgoročne učinke tovrstnega ukrepa. V zdajšnji strukturi izražam skrb nad ustreznostjo priključitve klubov druge lige. Vsekakor pa povezovanje lahko prinese veliko pozitivnega.

Kako ocenjujete svoja protikandidata?
Florjanič: V športu tekmecev nikoli ne smeš podcenjevati.

Zavrl: Florjaniča poznamo vsi, naredil je ogromno. Tudi Bučar je hvalevreden kandidat. Z obema se bom z veseljem spopadel na volitvah.

Bučar: Ni časa za mnenja o protikandidatih. Zdaj je čas za ukrepanje, stabilizacijo poslovanja (in pokrivanje domnevne več sto tisoč evrov globoke finančne luknje), zagotavljanje sredstev za kakovostno delo klubov, njihovo učinkovito upravljanje, nove, inovativne programe za dvig gledanosti tekmovanj, kakovost in prepoznavnost lige, ustreznejši dialog med člani združenja, zaščito mladih igralcev ...