Brez načrta in brez prave duše je delovala Argentina na 21. svetovnem prvenstvu v nogometu, pri čemer so v osmini finala proti Franciji (3:4) sicer pokazali še najbolj podjetno igro. Na koncu bi v zadnjih sekundah skorajda izenačili na 4:4, če ne bi Angel Di Maria speljal žoge Federicu Faziu, ki je bil v idealnem položaju za udarec z glavo.
Mascherano samo še navijač
Klasika v Kazanu je zaključno dejanje Historicos (veteranov t. i. zlate generacije brez pravega naslova). Vodja reprezentance Javier Mascherano, ki je pri 34 letih sicer precej neuspešno igral glavnega ustvarjalca igre na sredini, je takoj po tekmi pred kamerami argentinskih televizij hitro potrdil pričakovano. "Zgodba je prišla do svojega konca. Dali smo vse od sebe, vse do zadnjega. Zdaj sem samo še navijač Argentine," je Mascherano oznanil slovo od reprezentance, za katero je v 15 letih odigral kar 147 tekem. "Upam, da bodo v prihodnosti naši mladci uspeli doseči nekaj več," je predal štafeto Jafecito (Mali šef), ki je bil zadnjih 8 let vodja slačilnice in naj bi imel v Rusiji tudi pomemben glas pri izbiri in postavitvi moštva. Od preostalih Argentincev se je nedvomno od reprezentance poslovil samo še 32-letni vezist Lucas Biglia: "Nastopil je čas, če sem pošten do sebe, da se umaknem mlajšim."
Agüero: "Lea zagotovo najbolj boli"
Nasprotno Sergio Agüero, strelec prepoznega gola upanja v 93. minuti, po izpadu ostaja na razpolago: "Dokler me bo selektor potreboval, toliko časa mu bom na voljo." 30-letni zvezdniški napadalec se je dotaknil tudi prvega Argentinca: "Vse nas zelo boli, še posebno Lea. Njega zagotovo najbolj prizadene, zaradi vsega pritiska, ki je na njem vsakič, ko igra za reprezentanco. Ko takole izgubiš, ne moreš povedati kaj dosti. Preprosto bi se zahvalil vsem navijačem, ki so nas prišli podpret v Rusijo."
Zavit v molk, v zraku druga upokojitev
Lionel Messi po izpadu z mundiala ni spregovoril, četudi je vsa Argentina in nogometni svet čakal na besede kapetana. S tem je najbrž tudi preložil odločitev, ali sploh nadaljevati z reprezentančno kariero ali se še drugič upokojiti. Ko so Argentinci v New Yorku pred dvema letoma izgubili še tretji finale zapored (SP 2014, Copa America 2015 in Copa America Centenario 2016), je v vročici bolečine Messi oznanil slovo od belo-sinjemodrega dresa. Odločitev, ki jo je kasneje obžaloval in se tudi hitro vrnil ter ki je tudi botrovala k sinočnjemu molku. V domovini sicer velika večina pričakuje novo upokojitev, hkrati pa ohranjajo upanje, da bo Messi nekako le zmogel in tudi po 31. rojstnem dnevu ostal del Argentine. Mascherano je povzel upe rojakov: "Upam, da bo Messi še želel nadaljevati z reprezentanco."
14 milijonov razlogov, da Sampaoli ne bo odstopil
Nepriljubljeni selektor Jorge Sampaoli se je spet posipal s pepelom, a sočasno ni želel odrešiti rojakov in nogometne zveze z odstopom. "Zelo boleče, še posebej, ker so se igralci izredno potrudili. Težka tekma, nismo uresničili svojega cilja v Rusiji. Sam sem žalosten in frustriran, kar mislim, da je razumljivo. A zame dejstvo, da sem tukaj v tem položaju, to danes ne bo odločalo o moji prihodnosti," je nepresenetljivo zavrnil kakršne koli predloge o morebitnem odstopu, s čimer spravlja svoje delodajalce v hude škripce.
Javne podpore 58-letni trener v domovini skorajda ne uživa, med prvenstvom je očitno izgubil tudi brezpogojno zaupanje slačilnice, a argentinska nogometna zveza (AFA) je stisnjena ob zid: če odpustijo Sampaolija, s katerim imajo sklenjeno pogodbo do konca SP-ja 2022 v Katarju, mu morajo izplačati kar 14 milijonov evrov odpravnine oz. celotno plačo v predvidenem 4-letnem obdobju. Ob tem so morali za Sampaolija Sevilli lani plačati odkupno klavzulo, na plačilni listi zveze pa sta še vedno dva nekdanja selektorja Edgardo Bauza in Tata Martinez, denarja v blagajni pa ni. Brezizhodni položaj, ki bi ga realno presekal le Sampaolijev odstop, ki pa je po obnašanju ob ločitvi od Čila in Seville malo verjeten.
Dybala, Icardi, Lo Celso čakajo na prevzem štafete
Smešnica proti Hrvaški je razgalila veliko institucionalno krizo, nasmeh sreče proti Nigeriji je vnesel nekaj upanja, a proti Franciji se je samo potrdilo, kako daleč je La Albiceleste kot moštvo od možnosti, da zavzame svetovni vrh. Več kot jasno je, da je zlata priložnost za tako imenovano zlato generacijo bila pred štirimi leti v Braziliji, ko so imeli pod taktirko Alejandra Sabelle trdno obrambo, naslov svetovnih prvakov pa jim je spolzel zaradi preslabe učinkovitosti, četudi so in še imajo na papirju najmočnejši napad na svetu.
Drugo leto Argentino čaka Copa America 2019 v Braziliji, kar je lahko idealna priložnost za pomladitev in prevetritev. Vajeti bi zmogel prevzeti v Rusiji popolnoma zapostavljeni Paulo Dybala (odigral 23 minut proti Hrvaški), sredina čaka na prihod Giovanija Lo Celsa (0 minut na SP-ju), za v konico napada je več kot nared namerno prezrti Mauro Icardi. A sprva morajo Argentinci rešiti vprašanje Lea Messija in selektorja Sampaolija, nato zavihati rokave na AFI in končno spet začeti proizvajati še kaj drugega kot samo napadalce.
Portugalci s Santosom imajo še ambicije
Drugi sobotni poraženec Portugalska je v primerjavi z Argentino v veliko boljšem položaju, saj je ne nazadnje pred dvema letoma osvojila Euro 2016. Vseeno so od SP-ja zaradi uigranosti, izkušenj in trdnosti moštva pričakovali veliko več kot le osmino finala in poraz proti Urugvaju (0:2). "Najprej čestitke Urugvaju, a izpad je zelo boleč in žalosten za Portugalsko. Vem, da so bili trgi doma polni navijačev. Čutili smo njihovo podporo in v slačilnici je prisotna resnična žalost, da nismo mogli napredovati ravno zaradi naših ljudi," je po tekmi občutke povzemal selektor Fernando Santos, ki s svojimi varovanci ni zmogel rešiti in ugnati moštva, ki goji zelo podoben slog portugalskemu. "Moštvo ima še vedno velike ambicije in lahko nadaljuje svojo zgodbo," je Santos dal vedeti, da ostaja selektor in bodo Portugalci zagrizeno branili evropsko krono.
"Zdaj ni čas, da bi govoril o prihodnosti"
Cristiano Ronaldo se v nasprotju z Messijem ni ognil medijskim obveznostim, a se je pri tem držal kapetanske vloge, o svoji prihodnosti pa ni želel govoriti. "Selecao bo ostala ena najboljših reprezentanc sveta. Nocoj smo po mojem mnenju igrali bolje od Urugvaja, a na koncu zmaga tisti z več zadetki. Urugvajcem je treba čestitati, a mi se poslavljamo z dvignjeno glavo, saj smo dali vse od sebe. Kot kapetan sem ponosen na moštvo, na osebje in vse, ki so trdo delali z reprezentanco," je Ronaldo pripovedoval po tekmi v Sočiju.
"Zdaj ni čas, da bi govoril o prihodnosti," je superzvezdnik zavrnil vprašanje, ali bo še ostal del portugalske reprezentance. Pri 33 letih bi po običajni logiki najbrž odigral zadnjo tekmo na svetovnih prvenstvih, a sam Ronaldo in njegova okolica je pred meseci že govorila, da glede na trenutno odlično fizično pripravljenost in odsotnost resnih poškodb ni pravih ovir, da na vrhunski ravni ne bi igral tudi po 35 letu. Mogoče tudi v Katarju novembra in decembra 2022 kljub skoraj 38. letom? "Cristiano lahko ponudi nogometu še ogromno in upam, da bo ostal in pomagal mladim igralcem pri rasti in razvoju. Imamo moštvo s številnimi mladci, zaradi česar si zagotovo želimo, da ostanem z nami," je selektor Santos dal vedeti, da bodo Portugalci naredili vse, da zadržijo CR7 vsaj še za evropsko prvenstvo 2020.
A vsaj v Rusiji 2018 se je Messijeva in Ronaldova zgodba končala v osmini finala, glavne vloge prevzemajo drugi zvezdniki, ki imajo ob sebi predvsem boljša moštva in ustreznejšo podporo, kot je francoski najstnik Kylian Mbappé in urugvajski golgeter Edison Cavani. Več o Donatellu in Matadorju si preberite TUKAJ.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje