"Dobro se zavedamo, kaj je naša realnost. Zgodovinsko to najbolje izraža priljubljena navijaška pesem: Nikoli favoriti, vedno iz ozadja (Nunca favoritos, siempre desde atrás)," je pred četrtfinalom Rusije 2018 izhodišče za Urugvaj postavil Oscar Tabarez, z 71 leti starosta vseh svetovnih selektorjev, s 190 tekmami na urugvajski klopi svetovni rekorder in predvsem človek, ki je prerodil la celeste (sinje modre) in postal vzornik svojim nogometašem in rojakom.

Dvakratni, ne štirikratni svetovni prvaki
Med osmerico četrtfinalistov izstopa Urugvaj, dežela ob severni obali Rio de la Plate s 3,4 milijona oz. najmanj prebivalci med omenjenimi, ki pa je bila nekoč ob svetovni eksploziji nogometa prva prava velesila. Da, Hrvaška na prvi pogled s svojimi dobrimi štirimi milijoni prebivalcev ni veliko večja, a pri tem je vedno uspešno črpala talente iz svoje dodatne štirimilijonske populacije zunaj meja države.

Ste se ob zbiranju sličic Panini ali ob igranju himn spraševali, zakaj ima Urugvaj štiri zvezdice nad grbom nogometne zveze? La celeste ni samo dvakratni svetovni prvak, temveč je po uradnem priznanju Fife štirikratni svetovni prvak. Svetovna nogometna zveza šteje olimpijske igre 1924 in 1928 kot prvi svetovni prvenstvi. Prav zlati olimpijski medalji Urugvaja na evropskih tleh sta utrli pot do uresničitve cilja Julesa Rimeta – premiernega svetovnega prvenstva, ki ga je gostila in tudi osvojila najmanjša južnoameriška država, ujeta med dva velikana Argentino in Brazilijo, ki ju je tudi premagal v finalih 1930 in 1950 ("Maracanazo"). A ob tem so bili Urugvajci še trikrat polfinalisti, nazadnje v Južni Afriki 2010, ko jih je na nogometni zemljevid sveta vrnil selektor Tabarez.

Poraz z Avstralci odprl vrata vrnitvi Maestra
V boju za Nemčijo 2006 je Urugvaj izgubil medcelinske dodatne kvalifikacije proti Avstraliji, na vseh devetih SP-jih po letu 1970 je la celeste zaigral le trikrat. Zdelo se je, da jih je ob svetovni podreditvi nogometu preprosto ujela matematika: premajhno prebivalstvo, da bi se lahko za stalno vrnili med najboljše. V kritičnem trenutku so se obrnili na selektorja, ki jih je vodil v Italiji 1990, kjer so nesrečno izgubili z gostitelji v osmini finala.

"Proceso" temeljni dokument urugvajskih reprezentanc
Oscar Tabarez je drugi mandat začel v skladu s svojim drugim poklicem. Osnovnošolski učitelj z neizmerno ljubeznijo do zgodovine je na sedež urugvajske zveze AUF prišel z obsežnim učnim načrtom. "Proceso de Institucionalización de Selecciones y la Formación de sus Fútbolistas" oz. Proces institucionalizacije reprezentanc in oblikovanje njenih nogometašev je vzpostavil načrtno in obsežno delo z vsemi državnimi reprezentancami od 15 let dalje do članske po istem kopitu. Uvedena je bil enotna taktična postavitev 4-3-3, ki ob branjenju prehaja v 4-4-2, sočasno je bil na vseh reprezentančnih zborih mlajših predviden čas za učenje in opravljanje šolskih obveznosti. V vsaki selekciji ima nekdo iz strokovnega osebja vlogo zaupnika, ki ostaja v stiku z igralci še leta pozneje, čeprav niso več v reprezentančnih načrtih ali opustijo profesionalni nogomet.

"V Urugvaju imamo več kot 200 tisoč otrok pod 15 let, ki organizirano igrajo nogomet. Za odhod v Evropo ima po statistiki možnosti samo 0,14 odstotka otrok. Zato dobro vemo, kaj so prioritete in kaj moramo sporočati staršem teh mladih, ki jih nam zaupajo," se Maestro zaveda svoje vloge v narodu, kjer se ob nedeljah z družinami običajno ne odpravijo v cerkve ali na izlete, temveč na otroške in mladinske turnirje.

Vzdušje in vedenje kot v angleškem internatu iz 1860
Mladinsko reprezentanco in olimpijsko izbrano vrsto tako Tabarez in njegovo osebje redno vodita na obhode po muzejih, na gledališke predstave, razpravljajo o prebranih knjigah. Navsezadnje je v 12 letih vzgojil tako rekoč celotno zdajšnjo reprezentanco, kjer od veteranov, šesterica ima več kot 100 nastopov, do novincev ne skrivajo izjemnega spoštovanja do Tabareza. Zaradi tega deluje moštvo Urugvaja zares kot kakšna zasedba iz angleškega internata, kjer je bil pred 150 leti zares rojen sodobni nogomet. Dva dni pred tekmo s Francijo je bil tako glavni dogodek kvartopirski turnir v trucu, ki ga je v slogu osvojila naveza Luis Suarez - Jose Gimenez.

Krempelj ostaja del identitete, a brez nabiranja kartonov
Z vsem procesom in vrednostnim sistemom, ki ga je vgradil v izoblikovanje reprezentantov, je Tabarez tudi spremenil značaj urugvajskih reprezentanc. Po izpadih v Mehiki 1986, Jose Batista je bil s prekrškom za umor izključen že v 56. sekundi tekme proti Škotski, se je je dokončno oprijel vzdevek umazane, grobe reprezentance, ki serijsko dela prekrške in si nabira rumene ter rdeče kartone. Sicer se je tudi Tabarez dolgo oprijemal prototipa takšnega Urugvajca – vezista Egidia Arevalos Riosa, ki je bil preteklo desetletje sinonim za drugi vzdevek Urugvajcev.

"La garra charrua" oz. krempelj indijancev Charrua (prvotnih prebivalcev Urugvaja) ostaja del tradicije in nogometnega izročila, saj ulična premetenost, trdnost in zagrizenost, kar v prenesenem pomenu tudi pomeni la garra charrua, so lastnosti, ki so nujne za uspeh zlasti populacijsko majhnih reprezentanc. Tabarez je velikokrat spraševal novinarje, zlasti brazilske in argentinske, koliko prekrškov so naredili Urugvajci ob slavju v Braziliji 1950. Odgovor je bil vsega 11. Južnoameriško prvenstvo 2011 je Urugvaj osvojil rekordnih 15. skupaj z nazivom najbolj ferplej moštva turnirja, na prvih štirih tekmah letošnjega mundiala so Urugvajci prejeli en sam rumeni karton – Rodrigo Bentancur proti Rusiji.

Prekaljena zasedba z mladim jedrom na sredini
Po ducat letih nepretrganega dela in vzgajanja je Maestro dočakal tudi veziste s potezo več, ki so najprej tehnično podkovani ustvarjalci igre in šele nato destruktorji. 22-letna Lucas Torreira in Nahitan Nandez in 21-letni Rodrigo Bentancur skupaj s 26-letnim Matiasom Vecinom so dali sredino, ki v zdajšnjem nogometu igra ključno vlogo. In če ob tem imaš granitno obrambo z uigrano klubsko navezo Diego Godin-Jose Gimenez, na desnem boku veterana Martina Caceresa, na levem pa odkritje turnirja Diega Laxalta, za branilsko vrsto stoji prekaljeni vratar Fernando Muslera, spredaj pa je morilska napadalna naveza Luis Suarez-Edison Cavani (proti Franciji bo sicer začel Cristhian Stuani), še zdaleč ni izključeno, da ne bi Urugvaj v Rusiji naredil še kakega koraka naprej od četrtfinala.