Mariborski Branik je sinonim za slovensko žensko odbojko, v petek je osvojil 16. od skupno 28 naslovov državnih prvakinj – torej več kot polovico. Mariborčanke so osvojile prva dva naslova v samostojnosti, v 90. letih prve zakorakale med elito v Pokalu državnih prvakinj. V Mariboru nadaljujejo gradnjo in razvoj mladih igralk, v zadnjih letih se niso zaleteli ob ponujeni priložnosti za nastopanje v Ligi prvakinj, ohranjali so dosegljive cilje in hkrati okolje, v katerem lahko pretežno z domačim oziroma slovenskim kadrom ohranjajo ne samo stik s slovenskim vrhom, ampak celo prevlado.

Sorodna novica Mariborčanke v Novi Gorici do 16. prvenstvene zvezdice

Med številnimi mladimi igralkami, ki so si utirale pot skozi klub, v zadnjih letih izstopa Iza Mlakar. Igralka, ki je bila v večini zadnjih sezon najboljša posameznica domačega prvenstva in pred leti v Stožicah tudi najboljša posameznica svetovnega prvenstva do 23 let. Igralka, ki so ji že vrsto let odprta vrata tujih klubov. Zastopniki si tako rekoč podajajo kljuko – a je vztrajala v Mariboru. Razlog ni bil v navezanosti na domače okolje, klub ali soigralke, ampak študij medicine, ki ga redno opravlja na fakulteti. Zdaj ko je za njo prvi del in ko je čas za karierne odločitve, pa je končno prevladala ljubezen do odbojke in Iza je po koncu finala z orošenimi očmi povedala, da je to njena zadnja tekma v mariborskem dresu.

Pot jo vodi v tujino, kam, trenutno še ni znano niti pomembno, v tujino bo prišla kot izdelana igralka, posameznica, ki je izstopala tudi v letošnji finalni seriji. S točkovnim izkupičkom in predvsem nezaustavljivimi napadalnimi udarci, ki jim tekmice niso mogle slediti. Odločilno tekmo je končala s 33 točkami, dosegla jih je več kot še enkrat toliko kot katera koli druga igralka in v slogu zaokrožila svoje delo v Sloveniji. Takšne igralke so redke, Iza, po eni strani muhasto dekle, s katero so imeli veliko dela trenerji, pa naslednja, ki se bo lahko preizkusila na najvišji ravni evropske odbojke.

Slovensko prvenstvo, ki je letos naredilo očiten kakovostni preskok tudi po zaslugi Nove Gorice, kjer se gradi sredina prihodnosti, pa postaja tako kot nekdaj v moški konkurenci poligon za razvoj igralk, ki jih prihodnost čaka tudi v najmočnejših tekmovanjih. In če se bodo igralke tako kot fantje vrsto let rade vračale v reprezentanco, potem lahko v ne tako oddaljeni prihodnosti pričakujemo tudi razcvet slovenske ženske odbojkarske reprezentance – letos bo še v senci moških, a z lepo priložnostjo, da na svojem drugem evropskem prvenstvu poskrbi, da se Slovenija s kakšnim odmevnim skalpom znajde tudi na ženskem evropskem odbojkarskem zemljevidu.