Pred sploh prvim paralelnim slalomom v zgodovini olimpijskih iger je samozavestno napovedal lov na zlato medaljo, v finalu pa si je želel deskati v družbi Vica Wilda, ki je v Sočiju med vsemi deskarji ujel val najboljše forme.

Od načrta ga je ločilo le 11 stotink
Njegova napoved se je skoraj uresničila, z izjemo tega, da je bil ameriški Rus za drobec hitrejši, natančneje za 11 stotink sekunde. Ta delček sekunde, ki ga je ločil od načrta in sanj, je bil tudi razlog, da je bil sprva precej nezadovoljen. Pri podelitvi rož se je na njegov obraz vrnil nasmeh, dobra volja pa se je podvojila v trenutku, ko je okoli vratu začutil še srebrno nagrado za svoj uspeh.

Zmage so tisto, kar si želimo
Po dolgem in napornem dnevu se je okrog 23. ure oglasil v studiu Vala 202 in razložil, od kod izvira del nezadovoljstva: "Zmage so tisto, kar si vsi želimo. Ne nazadnje so le zmagovalci junaki." Novinar Uroš Volk se s tem ni strinjal in je pripomnil, da so junaki tudi tisti, ki se v domovino vrnejo s srebrom ali bronom, a Košir je bil še slikovitejši: "Naš sistem tekmovanja je tak, da v enem dnevu opraviš vse tekmovanje. A ko na vrsti pride veliki finale, lahko zmaga le eden. Predstavljajte si, da bi se v finalu Wimbledona Novak Đoković in Rafael Nadal 'žgala' več ur. A na koncu turnir osvoji le eden, zmagovalec. Ja, bil sem v finalu. A nisem doživel eksplozije zadovoljstva, morda za to še pride čas."

Našel dobro motivacijo za nadaljevanje
Žan Košir si je pred tekmo postavil najvišji mogoči cilj in se mu je zelo približal. Enajst stotink pa je tudi razlog, da bo zanesljivo nadaljeval kariero. Po tekmi je namreč mirno razlagal, da je zbirka osmih slovenskih medalj v Sočiju neverjetna, a manjka ena zlata v moški konkurenci. To pa je njegova motivacija za naslednje olimpijske igre. Poudaril je, da mu to daje dobro motivacijo, brez nje pa bi težko stopil na dolgo pot štiriletnega olimpijskega ciklusa. Zdaj to notranje gibalo nedvomno ima.

Sam pokažeš, kaj znaš, in sam dobiš medaljo
Dobitnik dveh olimpijskih medalj nastopa brez trenerja. "Ne potrebujem nekoga, ki bi name tulil ali mi govoril, kaj naj delam. Zato deluje vse bolj enostavno. Na startu stojiš sam, ti moraš pokazati, kaj znaš, ti dobiš medaljo, sam moraš stati za svojimi odločitvami," je razložil Košir in poudaril: "To pomeni, da ni nikogar, ki bi imel name tako velik vpliv, da bi se brez njega vse skupaj sesulo."

Prej so vlagali, zdaj pobirajo davke
Morda bi kdo zaradi zgornje izjave pomislil, da je Košir prevelik individualist, a dobitnik dveh olimpijskih medalj poudarja, da se vse začne in konča pri dobro organizirani zvezi. Ob tem je bil zelo jasen: "Zveza in klubi gledajo bolj nase, to je največja težava. V začetni fazi so vložili veliko dela, zdaj pa so vzeli veliko davka. Tu se mora zamenjati sistem dela, da se bo delalo z mladimi in se jim ponudilo dovolj tekmovanj."

Žan Košir pred tekmo običajno vstane okrog šestih in z glasbo v ušesih začne teči, s čimer aktivira svoje telo. Na dan paralelnega slaloma mu je pri predramljanju pomagala Metallica. Morda je čas, da se predrami tudi zveza.

Iz Sočija