Tina Maze se je nasmejana z obema srebrnima medaljama v svojem kratkem nagovoru obrnila tudi v smer svoje športne poti, ki je v zadnjem obdobju posuta tudi s trnjem. In morda je prav to tudi tisto, kar Črnjanko tako žene naprej. Vsega tega je že od začetka vajena Petra Majdič, ki pa boljših razmer za delo, kot jih ima v zadnjem obdobju ni imela nikoli. Vse to je tudi stkalo prijateljstvo med obema slovenskima športnima šampionkama, katerima upamo, da se bo danes pridružil še moški junak teh iger nedaleč stran od pacifiške obale Kanade. Za zdaj je v tej vlogi četrtouvrščeni biatlonec Klemen Bauer, deskarski kvartet pa bo v soboto poskušal še više.

Priznanje navdahnjeno po kanadski legendi
Na druženju v prostoru, kjer smo se v teh dneh srečevali vsi, ki smo kakor koli povezani z našo deželo, pa je presenetila novica iz tukajšnjih domačih logov. Petra Majdič bo za svoj junaški nastop na teh igrah in za osvojeno bronasto odličje jutri prejela največje kanadsko humanitarno priznanje, ki ga podeljuje fundacija Terryja Foxa.

"Morda se res sliši preprosto, a lahko rečem, da je ta nagrada zame drugi popotresni sunek, ki je velikokrat še hujši kot potresni. In če pravim, da je bila ta bronasta medalja res nekaj posebnega, je ta nagrada zame še nekaj več v moji karieri. Mislim, da je to nagrada, ki je prerasla vse druge moje medalje," je povedala Majdičeva.

"Vsak naj sledi svojim sanjam"
"Ta nagrada je priznanje za vse tisto, za kar sem se sama v več kot 20-letni karieri vedno trudila. Vedno sem govorila, da moraš imeti sanje, da jim moraš slediti. Vredno je slediti svojim sanjam. In tako kot sem jaz na tej tekmi le poskusila iti na start, samo poskusila odteči kvalifikacije, poskusila prikazati maksimalno predstavo, pa to niti ne toliko zaradi sebe, temveč zaradi ekipe, ki mi stoji ob strani v dobrem in slabem, mislim, da to nosi v sebi vsak od nas. Prepričana sem o tem," je dejala Majdičeva in dodala: "Naj vsak to tudi izkoristi!"

S tekom v boj proti raku
Pravi športni zanesenjaki Terrjevo zgodbo poznate. Ni šlo za vrhunskega športnika, najbrž nikoli ne bi nastopil na največjem športnem tekmovanju. Kot mladenič je zbolel za rakom, ki ga je želel premagati z vztrajnostjo in se je podal na tek prek Kanade. Ni prišel do sredine, ko je moral odnehati, nato je odšel v večnost. S svojim nastopom prejšnjo sredo je, to sem prepričan, v olimpijsko večnost odšla tudi Petra Majdič.

Do medalje kljub materini smrti
Ob Petri Majdič bo iz rok matere Betty Fox, ki je na slovesnosti ob odprtju prinesla olimpijsko zastavo, priznanje prejela tudi domača umetnostna drsalka Joannie Rochette, ki je na igrah prav tako prišla do bronastega odličja. Le dva dni pred nastopom pa je izgubila svojo največjo navijačico in podpornico, svojo mater, ki jo je ob pristanku na vancouvrskem letališču izdalo srce. Tudi takojšnja pomoč ni pomagala. Kljub temu se je Joannie odločila za nastop, ki ga je obakrat končala v solzah, prišla pa je do odličja.

Fundacija Tarryja Foxa bo torej na svoj seznam jutri uvrstila tudi slovensko tekačico, ki je vse bolj tudi tarča mednarodnih medijev in ob vsem bo predlagana tudi za nagrado laureus. Vsekakor bo Petra imela precej nemirno leto, ali bo ali ne bo ostala v tekaški smučini.