kombiniran s trdim delom, in večno pritoževanje na drugi strani. Tina Maze nikakor ni lahka osebnost, a najboljši nikdar niso.
"Head-case," (v prostem prevodu "pacientka", "zblojena", op. a.) je zanjo pred leti, ko je že zmagovala, rekel še en posebnež belega cirkusa, Bode Miller. In čeprav se za 26-letno Korošico zdi, da je precej manj zapletena osebnost kot Američan, jima je poleg olimpijskega srebra skupno nekaj: oba sta kljub uspehom sposobna več. Veliko več.
Mazejeva je z osmimi zmagami v svetovnem pokalu najuspešnejša slovenska smučarka vseh časov, Miller z 31 najuspešnejši ameriški smučar vseh časov. Oba sta vsestranska smučarja s točkami (Bode zmagami) v vseh petih disciplinah, a Tina je za zdaj v svetovnem pokalu zmagala "le" v dveh disciplinah (sedemkrat v veleslalomu in enkrat v smuku) - kot smo videli, je sposobna zmagati v vseh petih. Če ... Včasih dejansko daje občutek, da ji do tistega zadnjega koraka manjka le volje, morda neko dodatno veselje do smučanja, ki ga ima Miller (medtem ko bi njemu koristila njena disciplina in delavnost).

"Ne ustreza mi ameriški sneg." "Ne maram ameriške hrane." "Ne morem smučati v takih vremenskih razmerah," je bilo le nekaj Tininih izgovorov, ki smo jih v preteklosti slišali od naše smučarke. Pa čeprav je kot mladinka prav na severnoameriškem snegu, prav v Whistlerju, zmagala štiri tekme od štirih. Pa čeprav je smučanje šport v (nepredvidljivi) naravi in je slabo vreme treba vzeti v zakup.
Ob boku Janice
Janica Kostelić, ki je samo z nečloveškim treningom v vseh vremenskih razmerah skupaj z bratom Hrvate spremenila v smučarsko velesilo, bi o tem vedela povedati precej. Leto dni sterejša Hrvatica, najbolj odlikovana smučarka vseh časov, je bila za Tino vedno merilo.
Še v mladinskih letih, ko je Slovenko redno premagovala. Do dne, ko je Tinin oče svoji hčerki dal dodatno motivacijo: če premagaš Janico, bom nehal kaditi. Tina je seveda tisti dan zmagala, ata Maze pa baje do danes ni več prižgal cigarete.
Nesposobnosti Črnjanki torej nihče ne more očitati. Talenta ji prav tako ne manjka - govorimo le o dekletu, ki je ob svojih začetkih na FIS-tekmovanjih (nižjega ranga) s štartnima številkama 121 in 125 osvojila drugo mesto in zmago. Prvič je zmagala v svetovnem pokalu pri 19 letih, oktobra 2002 v Söldnu, februarja 2008 pa je v St. Moritzu dosegla sploh edino slovensko žensko smukaško zmago - in to s številko 47, kar ostaja najvišja zmagovita štartna številka v tej disciplini.
Urok velikih tekmovanj
A velika tekmovanja so ji za razliko od Američanov ali Kostelićev, ki so na njih zacveteli, dolgo časa predstavljala veliko psihološko oviro. Na olimpijskih igrah leta 2002 je bila z 18. leti še premlada in je bilo 12. mesto v veleslalomu soliden rezultat. Štiri leta pozneje so bili pritiski nanjo že prehudi in pod težko pričakovanj se je zlomila. Lahko je le izenačila 12. mesto iz Salt Lake Cityja. Tudi na svetovnih prvenstvih se ji je medalja vztrajno izmikala - do lani v Val d'Iseru, ko jo je jeza v drugem teku ponesla s 15. mesta tik pod vrh. Uroka je bilo kot kaže konec, saj je Tina tistemu srebru včeraj dodala še olimpijsko.
A očitkom in vprašanjem, kaj bi bilo, če ... se tudi tokrat ni mogla ogniti. Smuk je presmučala v krču, priznala je, da so jo padci pred njenim nastopom preveč prestrašili, da bi odsmučala na polno. Ob bronastem nastopu polomljene Petre Majdič v teku na smučeh se je Tinina izjava mnogim zdela ... še ena v nizu njenih izgovorov. Podobna zgodba je sledila na kombinaciji, ko se ji je bron izmuznil za pičlih 34 stotink, ker se tudi na tistem smuku ni upala prepustiti. Šele v tretje je očitno dovolj zaupala v svoje znanje in eno najlepših tehnik na svetovnem pokalu in pokazala, česa je zares sposobna.
Preprosto A-maz(e)ing
"Ves trud se mi je končno poplačal," je dahnila, potem ko je za seboj pustila celo gospo-sprogramirano-za-zmage-Vonn. Pod "trud" je imela v mislih najverjetneje predvsem ambiciozen program, ki ga dve leti izvaja pod vodstvom Andree Massija, ločeno od slovenske reprezentance.
Team A-Maze, je brez lažne skromnosti ime njeni majhni ekipi, ki Mazejevi, veliki individualistki, po eni strani predstavlja idealno zaledje za zmage, po drugi pa nenehen vir sporov s smučarsko zvezo Slovenije (SZS). Dodatna motnja? Nedvomno.
O sporu
Če je Tini osredotočenost na smučanje nekoč manjšal njen nekdanji spremljevalec, ki je bojda "zakrivil", da je njena spletna stran za nekaj časa celo spremenila domeno v de., ji v zadnjih dveh letih živce para besedna vojna s SZS-jem, ki Mazejeve ne želi financirati. Korošici se je že pod njenim okriljem zdelo logično, da bo kot zvezdnica dobivala poseben tretma, posebno pozornost - a SZS deluje bolj po načelu "enako za vse".
Kar v teoriji zveni kot pravično vodilo, se v praksi navadno izkaže kot precej kontraproduktivno, celo neobičajno v mednarodnem merilu, kjer je tisti športnik, ki prinaša zmage, dejansko tisti, ki mu je treba omogočiti vse, da se počuti karseda udobno. A Mazejeva z izstopom iz reprezentance ni pridobila kakšnega večjega notranjega miru, saj še kar čaka na plačilo SZS-ja, ker je le "edina, ki med slovenskimi smučarkami prihaja do rezultatov". Ta argument bi sicer lahko uporabil tudi Miller, ko je bil na svojem, pa ga nikdar ni zmotilo, da ga ne financira ameriška smučarska zveza.
Srečna Tina
Kakor koli že, če so bili spletni forumi še včeraj dopoldne polni kritik na račun Mazejeve, se je javno mnenje takoj po tem, ko je Tina prečkala ciljno črto in dvignila roke v zrak, obrnilo. Ta medalja je bila tako darilo Tini sami, darilo njeni "teti Fridi" (ki jo je pozdravljala v RTV-jevo kamero), darilo Sloveniji kot tudi en velik, glasen, srebrn "j*** se" smučarski zvezi.
In če so si po zmagah za svetovni pokal in srebru iz svetovnega prvenstva še lahko zatiskali ušesa, si jih bodo zdaj, ko bo Tina najverjetneje spet edina slovenska smučarka z odličjem, bolj težko.