In medtem ko je Slovenijo obnorela zgodba o uspehu Jolande Čeplak, ki je za tretje mesto premagala svojo veliko nasprotnico Mozambičanko Mario Mutolo, se je poleg nje pisala še ena zgodba za športno zgodovino. Kelly Holmes je vstopila v zgodovino olimpijskih iger z osvojitvijo dveh zlatih medalj na tekmah na 800 in 1500 metrov. Po zmagi na 800 metrov je Holmes v finalu na 1500 metrov postavila nov britanski rekord s časom 3:57.90, tri metre pred rusko tekmico Tatjano Tomašovo. Tretje mesto je zasedla Romunka Maria Cioncan. Po osvojitvi zlate medalje je Holmes dejala: "Ne morem verjeti – sem brez besed. Po zmagi na 800 metrov sem dobila veliko samozavesti in se dobro počutila skozi kvalifikacije, vendar so ta dekleta res odlična in morala sem se bolj kot kdaj koli prej osrediniti na to tekmo."

Holmes je bila pred olimpijskimi igrami ocenjena z možnostjo 100-1, da osvoji dvojno zlato medaljo. Svojo značilno taktiko je nadaljevala z zadrževanjem v ozadju do zaključnih faz tekme. Na začetku zadnjega kroga je bila osma izmed 12 tekačic, vendar se je 150 metrov pred ciljem povzpela na tretje mesto. V zadnjem ravnem delu proge je celo imela čas pogledati čez ramo, da bi preverila, kje so njene najbližje tekmice. Z nasmehom na obrazu in dvignjenimi rokami je prečkala ciljno črto. Pam Thomson je bila presrečna ob hčerini drugi zlati medalji. "Besede preprosto niso dovolj v takšnem trenutku," je dejala in dodala. "Kelly je imela v svoji karieri veliko padcev in je vedno mislila, da bo nekaj šlo narobe, ko bo na vrhu. Ampak nocoj je bil njen večer in bila je preprosto neverjetna." Holmes je pred Atenami večkrat razmišljala o koncu kariere zaradi številnih poškodb in izzivov v zasebnem življenju.

Hicham El Guerrouj je na istem stadionu osvojil zlati medalji na 1500 in 5000 metrov, s čimer je postal prvi atlet po Fincu Paavu Nurmiju leta 1924, ki mu je uspelo zmagati v obeh disciplinah na istih olimpijskih igrah. Po zmagi na 1500 metrov je El Guerrouj na 5000 metrov v napetem finišu premagal svetovnega rekorderja in zmagovalca na 10.000 metrov, Keneniso Bekeleja. Svetovni prvak Eliud Kipchoge je vodil do zadnjih 100 metrov, a ga je El Guerrouj prehitel in osvojil zlato medaljo. Po tekmi je dvignil dva prsta, da bi proslavil svoji dve zlati medalji, in izjavil: "Zelo sem srečen. Moja strategija je delovala."

Pred Atenami je El Guerrouj veljal za najboljšega srednjeprogaša brez olimpijskega zlata, saj je leta 1996 v Atlanti padel v finalu na 1500 metrov, leta 2000 v Sydneyju pa je zaradi slabe taktike izgubil zlato. V Atenah je popravil te krivice in se vpisal v zgodovino.

Paula Radcliffe je v Grčiji doživela enega najtežjih trenutkov v svoji karieri. Prišla je kot favoritinja za zlato medaljo v maratonu, saj je leto prej postavila nov svetovni rekord, toda kljub visokim pričakovanjem je morala tri milje pred ciljem odstopiti zaradi izčrpanosti in zdravstvenih težav. Pet dni pozneje ni končala niti tekme na 10.000 metrov.
Po olimpijskih igrah se je spoprijemala z izjemnim medijskim pritiskom. Očitali so ji, da je odpovedala zaradi prevelikega pritiska, in celo namigovali na nosečnost. "Nekdo je poklical mojo zdravniško kliniko in zahteval rezultate testa nosečnosti, ker so bili prepričani, da sem imela spontani splav med tekmo," je povedala Radcliff. Poleg tega so novinarji opazovali vsak njen korak, kar je močno vplivalo na njeno zasebnost in duševno zdravje.

Radcliff je priznala, da so jo negativni komentarji globoko prizadeli. Med enim izmed tekov se je zaradi žaljivih člankov sesedla in jokala ob poti. "Prebrala sem, da tečem samo zaradi denarja in da ne morem zmagati na velikih tekmovanjih. To me je zelo prizadelo," je povedala. Kljub temu se je odločila, da bo nadaljevala svojo kariero in se osredinila na tisto, kar ima rada – tek. Leta 2015 se je ponovno znašla v središču pozornosti zaradi obtožb o uživanju poživil. Čeprav je bila pozneje očiščena vseh obtožb, je bila izpostavljena velikemu stresu in dvomom o svoji integriteti.

Brazilec Vanderlei de Lima je doživel enega najbolj nenavadnih in pretresljivih trenutkov v zgodovini olimpijskih tekov. De Lima je vodil, ko ga je nenadoma napadel irski duhovnik Neil Horan. Incident se je zgodil približno šest kilometrov pred ciljem, ko je Horan de Limo potisnil na stran kot pri ragbiju. Kljub šoku in izgubi dragocenega časa je de Lima nadaljeval tekmo in na koncu osvojil bronasto medaljo. Zlato je osvojil Italijan Stefano Baldini, srebro pa Američan Meb Keflezighi.

Napad je bil popolnoma nepričakovan in je šokiral svet. Neil Horan, nekdanji duhovnik, ki je bil zaradi svojih prejšnjih dejanj že razrešen duhovniškega poklica, je dejanje označil za "usodno" in "providencialno". V intervjuju za New York Times je izjavil: "Ne morem pojasniti, zakaj sem napadel tega mladeniča. Verjamem, da obstaja nekaj takega kot usoda, stvari, ki se morajo zgoditi." Kljub temu mu de Lima ni zameril. Njegov športni duh in vztrajnost sta bila nagrajena z medaljo Pierra de Coubertin, ki jo Mednarodni olimpijski komite podeljuje za izjemno športno vedenje. De Lima je svojo bronasto medaljo sprejel z nasmehom in odprtimi rokami, kar je navdušilo občinstvo po vsem svetu. Leta 2016, dvanajst let po incidentu, je imel čast prižgati olimpijski ogenj na slovesnosti ob odprtjuz olimpijskih iger v Riu de Janeiru.