Predstavniki Mednarodne univerzitetne športne zveze so te dni v Mariboru preverjali priprave na zimsko univerzijado, ki bo čez 15 mesecev. "S tem, kar je bilo storjeno doslej, nismo najbolj zadovoljni, zato smo 15 mesecev pred začetkom univerzijade prepričani, da je zdaj čas, da se stvari premaknejo," je na novinarski konferenci povedal generalni sekretar Mednarodne univerzitetne športne zveze (Fisu) Eric Saintrond in dodal, da odpoved tekmovanja zaradi časovne stiske ni več mogoča, pa tudi sicer bi to bila za Maribor in Slovenijo velika sramota. Organizatorje so zato novembra pozvali na zagovor v Bruselj, takrat pa bo tudi postalo jasneje, kakšna usoda čaka tekmovanje.

Fisu ne razmišlja o selitvi
Saintrond je spomnil, da je za potrebe dogodka, na katerem bo nastopilo 3.000 športnikov, potrebnih pet ledenih površin, v Mariboru pa je trenutno še vedno samo ena. Za alpsko smučanje in tek na smučeh niso tako zaskrbljeni, urediti pa je treba še vprašanje biatlonskega prizorišča. "Dela je še zelo veliko, zato je Fisu od organizatorjev zahteval, da 27. novembra pridejo v Bruselj, kjer nam bodo podrobno predstavili poročilo. Na podlagi tega se bomo odločali o nadaljnji usodi tekmovanja. Ne razmišljamo o selitvi drugam, želimo univerzijado v Sloveniji in Mariboru," je zatrdil generalni sekretar zveze.

Univerzijada skoraj tak zalogaj kot olimpijske igre
Predsednik organizacijskega odbora univerzijade Tone Vogrinec je dejal, da si v Sloveniji 99 odstotkov ljudi ne zna predstavljati, kaj pomeni organizirati univerzijado. Po njegovem mnenju je le majhen korak do olimpijskih iger, zato jih vse skrbi, kako bodo dogodek izpeljali. "Že večkrat sem v zadnjem času poudaril, da imamo v Sloveniji toliko dobrih organizatorjev in izkušenj, da smo v stanju dogodek pripraviti na ravni svetovnih pokalov. Res pa je, da to ni brezplačno, saj gre za 11 športnih panog, kar zahteva določena finančna sredstva. Upamo, da bomo to lahko zbrali in da bo stvar okoli financiranja rešena," meni Vogrinec.

Odlašanja ne sme biti več
Fisu je kritičen tudi do predlogov, kje tekmovanja izvesti. Od začetnih ambicij, kaj vse bo Maribor dobil, se je po Vogrinčevih besedah vse skrčilo na skromen obseg, ki pa po univerzijadi vseeno ne bo umiral, ampak bo služil občanom Maribora in širši regiji. Kot najnujnejše tovrstne projekte je navedel biatlonsko-tekaški stadion pod Pohorjem, za to potreben cevovod za izdelovanje snega in ledene površine. "Ker smo praktično v letu 2012, nam do začetka univerzijade ostane le še dobro leto. Odlašanja več ne more biti, saj moramo 27. novembra reči bobu bob. Ni še vse zamujeno, ampak tudi če bomo dobili potrebna sredstva prihodnje leto, bo to verjetno prepozno, saj se nekaterih stvari več ne bo dalo izpeljati," je dejal Vogrinec.

Kangler se ni srečal s predstavniki FISU-ja
Ob tem pa je predsednik organizacijskega odbora okrcal tudi Mestno občino Maribor, ki bi morala k projektu pristopiti bolj angažirano, mariborski župan Franc Kangler pa si tokrat ni vzel časa za srečanje s predstavniki FISU-ja. Mariborska občina ima zaradi težkih gospodarskih razmer težave, 10 milijonov evrov bo poskušala dobiti z rebalansom proračuna. "Ko je Maribor kandidiral za univerzijado, so bili vsi pogoji znani in vsi smo vedeli, kaj nas čaka. Tri leta pozneje stokati o tem, kaj vse vključuje podpisana pogodba, je nesmiselno. Pri FISU-ju nam gredo na roko, vendar celotne pogodbe postaviti na glavo ni mogoče," je jasen Vogrinec.