Hrana vpliva na vse celice v telesu, te pa zahtevajo dnevni vnos hranilnih snovi. Prav tako vpliva na razpoloženje, energijo, koncentracijo, spolno slo, spanje in zdravje nasploh. Zaradi vse hitrejšega življenjskega ritma in stresa se čedalje pogosteje "prenažiramo", kar seveda ni dobro. Strokovnjak za prehrano Severin Lipovšek, avtor knjige Moč prehrane v športu, je Uršuli Majcen v prispevku za Val 202 povedal, kakšna mora biti osnovna prehrana. "Poskrbeti je treba za vnos vitaminov in mineralov, za nekaj ogljikovih hidratov, ki jih dobimo v rižu, krompirju in testeninah, ter za zadostno količino beljakovin in maščob, kar dobimo predvsem v mesu. To je splošen vzorec."

Prehrana športnika, tudi rekreativnega, mora biti raznovrstnejša: "Vsakemu športniku je treba prilagoditi načela zdrave prehrane. Večina se ukvarja z vzdržljivostnimi športi, kot so tek, kolesarstvo, triatlon, tenis. V teh športih je količina zaužitih ogljikovih hidratov tista, ki se pomembno razlikuje od osnovne zdrave prehrane, kar pomeni, da je treba jesti več ogljikovih hidratov v obliki testenin, riža in krompirja."

Kdaj je treba pojesti več, pred vadbo ali po njej? "Predvsem po vadbi je ključno, da se v obroku zaužije več ogljikovih hidratov kot sicer." Kaj je pomembneje: kdaj, kaj ali koliko jesti? "Vse troje. Pomembno je, da že med rekreacijo nekaj pojemo in da prvi obrok po naporu vsebuje več ogljikovih hidratov. Pri preostalih obrokih menim, da je treba pojesti le toliko ogljikovih hidratov, kot je nujno potrebno," svetuje Lipovšek.

Kako je tekočino oziroma s pitjem vode? "Veliko mitov je o vodi. Da je treba popiti od štiri do šest litrov na dan, na primer. Jaz vedno priporočam: popiti jo je treba toliko, kot jo potrebujemo. Najlažje si športniki količino popite tekočine prilagajo glede barve urina, ki mora biti brez barve in brez vonja. Ko nam to uspe, je vode dovolj."