Oktober je v Sloveniji mesec številnih tekaških prireditev, vrhunec pa predstavlja Ljubljanski maraton. Jubilejnega 25. maratona pravzaprav letos ne bodo izpeljali, prestavili so ga na naslednje leto. Za tolažbo ostaja kronometrski Maraton po Ljubljani, na katerem bo 25. oktobra na 10, 21 in 42 km teklo po 450 tekačev. "Prijave smo odprli 1. oktobra, še vedno pa na nobenem od treh tekov nismo zapolnili vseh mest, tako da se lahko tekači do sobote še vedno prijavijo. Se pa malce bojimo morebitnih strožjih ukrepov. Lahko se zgodi, da na posameznem teku ne bodo dovolili 450 tekačev, ampak manj," nam je povedal direktor prireditve Gojko Zalokar.

Zdaj vedo, na katere tipke morajo pritisniti
Kako pa je na manjših rekreativnih prireditvah? Zdi se, da je bilo treba najprej prebiti led, zdaj pa gre vse po principu kopiraj-prilepi. "Triatlon Ankaran šele v šestem poskusu dobil pozitivno mnenje, preostali organizatorji pa smo z NIJZ-ja vlogo dobili po dvakrat zavrnjeno. Očitno nismo znali pritisniti na prave tipke, zdaj pa dobro vemo, kakšen je postopek, in vsi delamo po istem kopitu. Zadostiti je treba zahtevam pristojnih organov po razkužilih, socialni distanci, maskah, urediti moraš ločene vhode in izhode, nalepiti opozorilne table, razglasitev zmagovalcev mora potekati brez rokovanja, pri čemer si vsak tekmovalec sam vzame medaljo in stopi na zmagovalni oder. Že ob pol osmih zjutraj je na prizorišče prišla inšpektorica, ki je imela na listu zapisane vse moje obljube in sva šla potem skozi vse alineje," se je na septembrski Triglav Triatlon Bled ozrl vodja prireditve Miro Kregar.

Tekmovalci upoštevajo pravila, gledalci malo manj
Nekateri so bili nejevoljni, ker je ravno tisti dan začel veljati odlok, da je uporaba mask obvezna, če ni mogoče zagotoviti medosebne razdalje najmanj dveh metrov. "Tekmovalci so tudi po e-pošti dobil obvestilo, da so maske obvezne do starta. Tu gre po principu vzemi ali pusti, zato se je nesmiselno razburjati." Kje pa so bile še težave? "Gledalci ob progi. Nikoli ne moreš vedeti, kako se bodo vedli. Če si na YouTubu pogledate reportažo, lahko vidite, da so imeli vsi tekmovalci maske v menjalnem prostoru in so jih sneli šele tik pred startom. Napovedovalec je tudi opozarjal, da morajo imeti gledalci maske, a njih ne moreš prisiliti. Težava so tudi spremljevalci, ki se prav tako štejejo v kvoto 500 ljudi, v kateri so tudi organizatorji. Prireditev smo zato raztegnili na ves dan, dopoldne so tekmovali mladinci, opoldan otroci, popoldne člani. Razglasitev je bila takoj po koncu posamezne discipline, da so šli lahko tekmovalci in spremljevalci domov. Celotna prireditev je tako zagotovo pritegnila več kot 500 ljudi, vendar so se razporedili čez dan."

"Zavestno smo šli v izgubo"
Podobno so se odločili tudi organizatorji Konjiškega maratona in ga (zadnji septembrski konec tedna) izpeljali v dveh dneh. V soboto so tekli na 5 km, v nedeljo na 10 km. Polmaraton so črtali s sporeda. Organizatorjem vsekakor ni šlo za dobiček, ampak imajo največje zadoščenje, ker se lokalno prebivalstvo več ukvarja z rekreacijo. "V Dravinjski dolini vse več ljudi teče. Včasih ni bilo skoraj nikogar, ki bi zvečer tekel, zdaj pa je tega veliko in to štejem kot veliko zmago. Tudi če ne organiziramo nobenega Konjiškega maratona več, smo v te kraje prinesli nekaj pozitivnega. Tudi zato smo šli letos zavestno v izgubo," nam je povedal Anton Noner, predsednik organizacijske odbora Konjiškega maratona. Prvi dan je bilo 350 prijavljenih, drugi dan 430. V običajnih razmerah, ko izpeljejo še šolske teke, nastopa približno 2000 tekačev.

10 tisoč evrov izgube
"Že na majskem sestanku smo se odločili, da bomo naredili vse, da prireditev bo, in da ne bomo nič jamrali. Po drugi vlogi, ki smo jo poslali na NIJZ, smo dobili dovoljenje. Glavno vprašanje je bilo: kako zagotoviti, da na prireditvi ne bo več kot 500 ljudi in da bodo meter in pol narazen. Maraton smo zato organizirali v dveh dneh, treba je bilo zagotoviti več ograj, rokavic, razkužil, postaviti nove table, nabaviti plastenke vode za tekače. Vse to je prineslo višje stroške," je dodal Noner, ki v šali pravi, da je kot nekdanji mladinski balkanski prvak v teku na 3000 z zaprekami že vajen ovir. Minusa je bilo za približno 10 tisoč evrov. "Pričakoval sem še večjo izgubo, a smo bili presenečeni, da so nam nekateri dali marsikaj brezplačno ali pa nakazali dodatnih 100 ali 200 evrov." Noner je bil tudi presenečen, da so vsi tekači (startali so v skupinah po 50 s tremi minutami zamika med posameznimi skupinami) upoštevali navodila. "Skrbelo nas je, da bi kdo kaj protestiral, toda niti eden na štartno-ciljnem prostoru ni povzročal težav. Očitno so k nam prišli odgovorni tekači. Res smo zadovoljni, bali smo se, da smo preveč pogumni, toda ‒ splačalo se je."

Ta konec tedna 12. Veronikin tek
Pogum velja, so si rekli tudi prireditelji Veronikinega teka, ki ga bodo ta konec tedna dvanajstič zapored izpeljali v Kamniku. "Veseli smo, da smo pridobili pozitivno mnenje NIJZ-ja, za kar je bilo potrebnega veliko dela in usklajevanj. Na štartno-ciljnem prostoru ne bo gledalcev, ampak le tekači, označena bodo mesta, kamor se bodo morali postaviti pred začetkom teka, v prireditvenem 'balončku' je obvezno nošenje mask. Zagotovili bomo vse potrebne varnostne in zaščitne ukrepe. Tekmovanje bo izjemoma potekalo v dveh dneh, glavni tek (10 km) bo potekal v nedeljo ob 17. uri, kar nekaterim tekačem še bolj ustreza, saj bodo lahko dan prej sodelovali na kakšnem drugem teku. Teki v mlajših kategorijah bodo potekali v ustaljenem sobotnem dopoldanskem terminu. Prijave so odprte do srede, zato vse vabim, da se prijavite čim prej, saj prijave na dan dogodka ne bodo mogoče. Stroški izvedbe bodo sicer višji, a pomembno je, da bomo po epidemiji le izpeljali prvo večjo rekreativno prireditev v Kamniku," je pojasnil Franci Kramar, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik.

Odpadel tek v osrčju Julijskih Alp
Manj sreče so imeli organizatorji teka okrog Julijskih Alp (Julian Alps Trail Run). Že avgusta so se odločili, da zahtevne preizkušnje (najdaljši tek je dolg kar 170 km) zadnji septembrski konec tedna ne bo. "Takrat je bilo prijavljenih že 800 tekačev, od tega 250 tujcev. Število nastopajočih je bilo previsoko, poleg tega bi tuji tekači v Kranjsko Goro prišli iz 20 držav, med katerimi so tudi tiste z rdečega seznama. Nismo si želeli privoščiti, da bi prireditev odpovedali tik pred zdajci, ko bi nekateri že rezervirali prenočitev in vzeli dopust, zato smo trail odpovedali na začetku avgusta," nam je povedal glavni organizator Luka Hren. "Zdelo se nam je tudi, da tekmovanja ne bi uspeli izpeljati na ravni, kot smo si želeli. Pri najdaljših tekih bi bilo lahko tudi nevarno. Prejšnji konec tedna je nad 1.000 metri že snežilo. Če ne smeš imeti odprte dvorane in so okrepčevalnice v kočah vprašljive, si lahko predstavljamo, kako težko bi bilo oskrbeti premražene tekmovalce. Smo se pa nekaj naučili na primerih drugih podobnih tekmovanj. Če se naslednje leto razmere ne bodo izboljšale, bi lahko prireditev izpeljali s starti vsaki dve uri in brez tistih najdaljših razdalj."