Voditelja podkasta SOS-odmev Toni Gruden in Slavko Jerič sta tokrat potegnila črto pod prvima tednoma kolesarske Dirke po Španiji, kjer odlično kaže Primožu Rogliču. Ta je šest etap pred koncem tretji, a najboljši med tistimi, ki naj bi se borili za končno zmago. "Vztrajno se otepa rdeča majice. V klubu kapetanov za končno zmago je vse od starta v Burgosu v virtualni rdeči majici," je povzel Gruden.

Edini favorit z etapno zmago
Jerič je odlično formo ponazoril z dejstvom, da je Roglič edini od pretendentov za končno zmago, ki se je na letošnji Vuelti veselil etapne zmage (ob uvodnem kronometru je dobil 11. etapo na Valdepenas de Jaen). To pomeni, da ima pred prvim zasledovalcem Enricom Masom 35 sekund prednosti, vsi preostali zaostajajo več kot minuto.

Majica vodilnega terja po več ur
Večkrat je poudaril, da bi rad čim dlje predal majico vodilnega. Gruden opozarja, da se dodatne obveznosti vodilnega na grand tourih merijo v urah: "To so njegove osebne izkušnje. Na Giru 2019 je začel v rožnati majici, majico je nosil pet dni in bil še nekaj časa virtualni vodilni med kapetani, lani je na Touru vodil 11 etap. Majica vodilnega vzame minimalno uro in pol, na gorskih etapah se to običajno še bolj zavleče zaradi čakanja na odprtje cest, podelitev, obveznih udeležb na novinarskih konferncah in dopinških kontrolah. Glavna motnja niso televizijski intervjuji takoj po koncu etape, ampak številna čakanja, nato še dodatni intervjuji za pišoče medije. S tem so si pri Jumbo Vismi zavestno zmanjšali breme."

Z napadom poskrbel za zabavo
Zasavski orel je majico vodilnega predal na 10. etapi, ko je njegova ekipa spustila beg. Roglič je v tej etapi napadel na zadnjem klancu, pri spustu pa padel. "Poskrbel je za zabavo. Ne dirka tako kot lani, ko je načrtno lovil bonifikacije. To so tekmeci opazili in jih bega. Prejšnji teden smo videli, kako je s pospeševanji v nekaj trenutkih polovil ubežnike. Jumbo Visma se drži tega, kar so napovedovali pozimi, ne dirkajo tako predvidljivo. Od Picona Blanca naprej delujejo odlično, pokrivajo napade, v beg pošiljajo svoje kolesarje. Primož postaja nepredvidljiv, drugi tekmeci morajo razmišljati tudi o tem," Gruden povzema razlike z lansko Vuelto.

Sorodna novica Rogličeva lekcija: Brez tveganja ni uspeha

Vsi padajo, ne le Roglič
Tudi letos je nekajkrat že padel, a Toni Gruden dodaja, da padajo tudi drugi, pri nas pa smo bolj pozorni na kapetana čebel: "Roglič je večkrat povedal, da mu prinašajo srečo, saj ga spremljajo od prve zmage v Azerbajdžanu naprej. Seveda mu prinašajo tudi poraze, so grožnja zanj, a tudi za druge. Padec pri spustu je bil njegova krivda, saj je preveč tvegal, pri drugem padcu je prišlo do stika kolesarjev Ineosa, cela skupina je padla, dobro se je izognil bodeči žici, ki je ustavila Nelsona Oliveiro. Padci so nevarni tudi na mokrih cestah, a tudi drugi padajo, pri nas smo dosti bolj pozorni na Rogličeve padce."

Eiking pravi težkokategornik
V majici vodilnega je presenetljivo Norvežan Odd Christian Eiking. Gruden je navedel nenavadno oznako, s katero ga je opisal sotekmovalec pri ekipi Intermarche Rein Taaramäe (ki je prav tako nosil rdečo majico): "Je čuden kolesar. Ima namreč nihanja, velja za klančarja, a je za hribolazce težkokategornik, saj ima kar 75 kilogramov. Med vodilno petnajsterico, ki je znotraj sedmih minut, mu je najbližje 11. Aleksandr Vlasov z 68 kilogramov. Šele Dylan van Baarle na 47. mestu, je težji. Tako težek kolesar ne more tako dolgo držati pravega ritma napadov na strminah zadnjega tedna. To smo videli v soboto, ko je na zadnjih 500 metrih ob pospeševanju Rogliča hipoma izgubil 20 sekund."

Sorodna novica Roglič v zaključku strl Masa za etapno zmago

Drugi teden razočaral
Zadnji teden prinaša precej priložnosti za spremembe pri vrhu. Po današnjem ogrevanju z ravninsko etapo sledita dve gorski etapi. "To bosta izredno težki etapi! Ne gre toliko za samo nadmorsko višino, ampak za skupno število premaganih nadmorskih metrov, strmine, razgibanost in nepredvidljivost. V zadnjem tednu so kar štiri od šestih etap ključne za končno zmago. Drugi teden je razočaral, sploh sobotni in nedeljski zaključek. Prav tako ni bilo nič od močnega vetra in ešalonov," je povzel Gruden.

Na klanec, kjer je končal Indurain
Novinar je nato predstavil sredno 17. etapo: "Kolesarje čakajo štirje kategorizirani vzponi. Naprej se bo šlo dvakrat na Collado Llomeno (7,6 km, povprečni naklon 9,3 odstotka), konča pa se pri jezeru Covadongo (12,5 km, povprečni naklon 6,9 odstotka). Cesta se pri tem trikrat spusti, zato varljivo niža povprečje naklona. Tu se je leta 1996 končala kariera Miguela Induraina. Zahtevnost te etape je v tem, da prinaša še zahtevnejšo četrtkovo etapo."

Prvič na Gamoniteiru
Kolesarji se bodo takrat sploh prvič v zgodovini dirke povzpeli na Gamoniteiru. "To je razvpit vrh, kjer je TV-oddajnik, zaradi česar spominja na Mont Ventoux. Številni veljaki so si dolgo prizadevali, da bi Vuelta obiskala ta vrh, zdaj so usposobili cesto in vso infrastrukturo. Strmina je enakomerna, Gamoniteiru je pravi Zancolan, strmina je enakomerna, s časom se ves čas stopnjuje, v zadnjih 5 kilometrih je le en odsek pod 10 odstotki, na koncu je celo 17 odstotkov. Kolesarji bodo kapljali po kapljicah in majhnih skupinah."

Vabljeni k poslušanju celotne epizode (kliknite na spodnjo sliko), v kateri je govora tudi o naslednjih temah:
- vpliv sproščenosti na Rogličeve nastope;
- kronometer, s katerim se končuje Vuelta;
- življenjska forma Eikinga;
- povezava indeksa telesne mase na uspehe v klancih;
- oslabljenost Movistarja in Ineosa;
- kje tiči past predzadnje etape,
- napoved stavnic;
- vzpenjajoča se forma Egana Bernala;
- nastop preostalih treh Slovencev na Vuelti;
- Rogličevi starši;
- prvi nastop Tadeja Pogačarja po olimpijskih igrah;
- zanimivost o številki 63.