Tratnik o novem kralju Gira: Roglič lahko Tour osvoji tudi pri 39 letih

109 Jan Tratnik verjame, da Roglič še lahko dobi Tour (in to ne le enega)

V podkastu SOS-odmev smo v času Dirke po Italiji zelo podrobno spremljali dogajanje na italijanskih cestah. Voditelja Slavko Jerič in Toni Gruden sta v zadnji epizodi povabila Jana Tratnika, moštvenega kolego Primoža Rogliča, ki je dan pred začetkom dirke zaradi prometne nesreče ostal brez nastopa.

Verjel je kljub smoli z verigo
Tratnik je odločilno etapo spremljal od doma. Ko se je Rogliču dobra dva kilometra pod vrhom Svetih Višarij snela veriga s kolesa, je vseeno verjel v končno slovensko zmago: "Vsem nam je malo poskočilo srce. Ko sem videl vmesne čase, da je približno 15 sekund pred Thomasom, sem verjel, da je preobrat možen. Videl sem, da G ni imel popolnega obrata, kar mučil se je, zato sem še vedno verjel, da je zmaga dosegljiva. Za Primoža ne bom nikoli dvomil, da ne more zmagati. Najbolj sem se bal, da bi ga vrglo iz ritma ali pa da bi se mu tehnična težava do vrha klanca lahko še enkrat ponovila. Videli smo, da je G v krizi, Primož pa je imel v zadnjih dveh kilometrih prestavo več."

Vabljeni k poslušanju

− celotne epizode številka 109.

− naročite se na podkast SOS-odmev.

Poganjal je z dvojno voljo
Če je ogromno navijačev obupalo, pa je kapetan Jumbo Visme ostal neverjetno zbran, ohranil je mirno kri. "To je ta instinkt, v trenutku te preveva pritisk in adrenalin, Primož je pravilno odreagiral, ko se je usedel nazaj na kolo. Imel je jasen cilj, tistega več ni mogel popraviti, lahko je le hitro kolesaril do cilja. Mislim, da je šel z dvojno voljo, morda mu je ta veriga prinesla plus, da je še bolj pognal pedale do cilja," je razmišljal Tratnik, ki je sicer velik specialist vožnje na čas, v tej disciplini je namreč štirikrat postal slovenski prvak.

Popravilo ali menjava? Stvar instinkta!
Časomerilci so izmerili, da je takrat izgubil 19 sekund, bil je popolnoma v svojem filmu, saj ni prepoznal niti Mitje Mežnarja, nekdanji sotekmovalec iz smučarskih skokov mu je namreč pomagal pri potiskanju nazaj na cesto. Ekipni mehanik se mu je približal z rezervnim kolesom, a zmagovalec štirih grand tourov se je odločil, da nadaljuje s prvotnim kolesom. "Ko si pod takim naporom, je težko razmišljati, kaj narediti. Mehanik mu je želel dati novo kolo, Primož pa se je odločil za popravilo verige, kar mu je uspelo zelo hitro. Mislim, da na koncu ne bi bilo razlike, če bi se odločil za menjavo kolesa, zmagal bi v vsakem primeru. To je stvar instinkta. Sam ne vem, kaj bi naredil v njegovem primeru. Zdaj vam lahko rečem eno, če pa bi bil v podobnem položaju, bi lahko naredil drugače. Za rešitev se odločiš avtomatsko," je bil popolnoma iskren Tratnik.

Za napako lahko plačaš tudi več minut
Izjemno pomemben vidik je bil tudi, da je slovenski as pravilno razporedil moči, kar je ne nazadnje demonstriral že na drugem kronometru, ko je v drugi polovici pridobival proti vsem tekmecem. "Takrat je med prvim in drugim vmesnim časom v prsi pihal močan veter. Pri kronometru moraš ob nizkih hitrostih čim hitreje vrteti pedale, takrat se delajo razlike! Primož je tempiral, da bo ravno tam vozil hitreje, tam je nato res pridobil. Remco Evenepoel pa je imel ravno tam krizo in je začel izgubljati sekunde. Tempiranje je res pomembno. Če skušaš slediti, a čutiš, da tega v resnici nisi sposoben, se lahko precej opečeš in za to plačaš tudi minuto ali dve," je obrazložil priljubljeni Syuk.

O izboru etap: Mora biti nekaj, kar dela razliko
Športni direktor Soudala Patrick Lefevere je bil zelo nezadovoljen z izbiro Svetih Višarij, kar je opisal celo kot cirkus, a Tratnik ima pri tem popolnoma drugačno in jasno mnenje: "Lahko gremo do vseh sprinterjev in jih vprašamo, ali so jim všeč gorske etape. Vsak bi odgovoril, da ne. Organizator se je odločil za tako etapo, kar se je vedelo že prej. Potem ti ni treba sploh iti na start dirke, če ti neka etapa ni všeč. Tudi meni niso kdaj všeč kakšne etape, a to je kolesarstvo. Strinjam se, da morajo biti profili različni in na etapnih dirkah nimamo le 'navadnih' kronometrov, gorskih in sprinterskih etap. Mora biti nekaj, kar dela razlike. Spomnim se kronometra na SP-ju v Bergnu, kjer je bil cilj v klanec, tam je bilo veliko kritik. Jaz pa imam zelo lepe spomine na to tekmovanje. Javno govoriti, kaj je dobro in ni, preprosto ni v redu. Že prej je bilo vse jasno, z vsemi etapami se je treba spopasti in narediti vse po najboljših zmožnostih. Sam bi bil vesel, če bi lahko tam nastopal."

Navijanje je bilo pravično do vseh
Vseh 125 kolesarjev, ki so se vzpeli na romarsko središče, je bilo priča izjemni kulisi. Kaj pomeni domač teren v tem športu? "To je zelo težko opisati z besedami, to so prav posebna čustva, meni je to vedno veliko pomenilo. Vedno sem dobil dodatno hitrost, konec koncev sem na Giru leta 2020 dobil 'slovensko etapo' (šla je zelo blizu Slovenije, op. a.), takrat je bilo ob progi prisotnih veliko slovenskih navijačev. To velja posebej za zadnja leta, ko res veliko ljudi spremlja kolesarstvo, ob progo pridejo tako mladi kot starejši. Tudi kadar nimamo uspehov, ti dajo podporo. Najlepše pa je bilo, da niso navijali le za Primoža, ampak so navijali za vse. Res je bilo fer navijanje, ni bilo incidentov, ljudi je bilo res veliko, hitro bi se lahko kaj zgodilo. Vsaka čast navijačem! Res mi je bilo hudo, da nisem mogel kolesariti med njimi."

Zadnje etape ni gledal: "Vse je prišlo za menoj"
In kako je Jan doživel razplet Gira? "Če povem povsem po resnici, sem najprej odšteval sekunde pri vožnji Thomasa, potem sem bil zelo vesel za Primoža in ekipo. Ko pa sem videl njihovo veselje v cilju, sem se malo zlomil. Na plano so prišla čustva, ki jih nisem pričakoval. Vse je prišlo za mano, vsi dogodki, vse priprave, odrekanja, od doma sem bil odsoten štiri mesece, malo me je udarilo, zakaj se mi je zgodila nesreča. Preprosto sem ugasnil televizijo in tega nisem več mogel gledati. Tudi zadnje etape nisem gledal, ne ker ne bi privoščil uspeha, a vse je prišlo za menoj, tega res nisem pričakoval. Res mi je žal, da nisem del tega. Bil sem v najboljši formi, vse sem naredil 100-odstotno, potem pa so prišle vse misli za mano. Nesreča se je zgodila zadnji dan, dva kilometra pred koncem treninga. Preprosto sem se zlomil in tega nisem več mogel gledati. Šel sem na teraso, odprl pivo in nazdravil Primoževi zmagi. Potem se je vse malo pomirilo, že zbudil sem se boljše volje, naredil bom vse, da se vrnem še boljši," je opisal turbulentni konec tedna.

Za zmago na Dirki po Franciji je še dovolj časa
Tratnik je tudi odgovarjal na vprašanja bralcev in poslušalcev našega podkasta. Na vprašanje Mitje Vilerja o prihodnosti Rogliča in (če) kdaj lahko osvoji Dirko po Franciji, je odločno odgovoril: "Ne vem, ali boš šel letos na Tour. Fokus je imel na Dirki po Italiji, verjamem, da bo zdaj nekaj časa užival in proslavljal zmago. Pravi odgovor na to bo imel le Primož. Kar sam vem, je imel pred seboj Giro, po dirki pa se naredijo novi načrti. Ne morem govoriti v njegovem imenu. Kar pa se tiče prihodnosti, je Thomas dober primer, ki kaže, da leta niso težava, pri 37 letih je skoraj dobil Giro. Volja, motivacija in fokus! Bilo je že nekaj primerov, da kljub letom kolesar še vedno lahko zmaga. Tudi če gre na Dirko po Franciji naslednje leto, lahko zmaga. Mislim, da ima pred seboj še kar nekaj let dirkanja. S svojo mentaliteto, pristopom do kolesarstva in željo lahko dirka še dolgo. Tour lahko osvoji tudi pri 39 letih! Tudi Valverde je bil dober primer, saj je svetovni prvak postal pri 38 letih. Preprosto je imel to željo, da postane svetovni prvak in mu je uspelo. To te motivira, tudi sam postajam starejši (sam še vedno mislim, da sem mlad vsaj po srcu), vseeno pa vsako leto napredujem, hkrati pa imam vsak let več motivacije in želim narediti še več. Verjamem, da leta niso težava, pomembnejša je motivacija. Primož ima motivacijo, verjamem, da mu bo do 38. ali 40. leta uspelo zmagati Dirko po Franciji, če ne enkrat pa lahko tudi večkrat (smeh)."

Vse bo naredil za kolesarstvo in družino
Priljubljeni Idrijčan je ob koncu pogovora še nekaj besed namenil novemu kralju Dirke po Italiji: "Vedno mi je pomagal, v javnosti je morda malo bolj tih in zadržan. Nobene stvari ne gleda negativno. Če se mu zgodi kaj slabega, iz tega skuša videti pozitivno, to ga dela velikega. Kadar koli sem kaj potreboval, mi je stal ob strani, mi pomagal in dajal nasvete. Res ima velik fokus in željo. Vse bo naredil za kolesarstvo in družino! Na začetku kolesarske kariere se je točno zavedal, da nima znanja, a bil je pripravljen narediti vse, da ga bo pridobil (in ga tudi je). Zdaj pa skuša dobiti čim več dirk. Vedno bo imel svoj fokus in željo, sledil bo temu, da bo najboljši na svetu."

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem Jan Tratnik govori še o naslednjih temah:
− zakaj se je veriga sploh snela s kolesa,
− relativno počasna menjava kolesa Thomasa: prvo pravilo je "ne paničari",
− vpliv vožnje s kronometrsko čelado,
− Thomas se je precej potil – kaj so bili glavni vzroki,
− opis torkove etape, kjer se je Roglič rešil s svojim tempom (in pomočjo Seppa Kussa),
− taktika Jumbo Visme: v edini etapi, ki jo je ekipa kontrolirala, je Roglič na koncu izgubil nekaj sekund,
− zelo veliko ubežnikov je pobralo etapno zmago,
− kolesarji imajo lahko daljše kariere tudi v primeru, če se pozneje začnejo ukvarjati s tem športom,
− Tratnik namerava tekmovati še sedem ali osem let,
− kako napreduje rehabilitacija po nesreči in ali bo lahko nastopil na Vuelti,
− kateri naslovi ali izzivi še manjkajo slovenskemu kolesarstvu,
− zanimivosti o številki 109.

Hvala, ker ste spremljali SOS-odmev med celotno Dirko po Italiji, 1. del