Federer je s to zmago dokončno postal največja legenda v svetu tenisa. Pri 33 letih ima v svojih vitrinah 82 naslovov na turnirjih ATP, med njimi 17 pokalov z grand slamov (štiri OP Avstralije, en Roland Garros, sedem Wimbledonov in pet OP ZDA), dve olimpijski medalji in zdaj tudi Davisov pokal. Edino, kar mu manjka, je zlata olimpijska medalja med posamezniki, s čimer bi se postavil ob bok Andreju Agassiju in Rafaelu Nadalu, ki sta osvojila vse štiri grand slame, posamičen olimpijski naslov in Davisov pokal.

Do finala tesne zmage
V zadnjih letih je Federer večkrat poudaril, kako si želi zmagati v tem tekmovanju, zato se je letos z ekipo temeljito pripravil. Ni bilo lahko, saj je Švica vse dvoboje do finala dobila tesno - Srbija 3:2, Kazahstan 3:2, Italija 3:2. Še najlažje je bilo finalu, četudi Švici po prvem dnevu ni kazalo najbolje. Edino točko, ki jo je osvojila Francija, je izgubil prav Federer, ki je bil v petek brez moči proti Gaelu Monfilsu.

Kljub temu - Federer je v Francijo pripotoval s hudimi bolečinami v hrbtu - ga je kapetan Severin Lüthi v soboto postavil na igrišče. Taktika se mu je obrestovala, saj sta s Stanom Wawrinko dobila igro dvojic ter Švico povedla v vodstvo z 2:1.

Gasquet poražen v uri in 52 minutah
V nedeljo je bil Federer lačen zmage. Na pesku, ki je njegova najmanj priljubljena podlaga, je v vseh pogledih nadigral Gasqueta, ki je v zadnjem trenutku nadomestil poškodovanega Jo Wilfrieda Tsongaja. Prvi niz je dobil s 6:4, v drugem in tretjem pa si je hitro zagotovil dva brejka prednosti ter delo brezhibno končal po samo uri in 52 minutah.

"Občutek je enkraten. Na to sem čakal 15 let," je dejal Federer, nato pohvalil švicarske navijače, ki so spodbujali ekipo, na vprašanje, ali se zaveda, da je zdaj postal največji vseh časov, pa je odgovoril: "To sploh ni pomembno. Uživam v tenisu, in to je ključno."

Nov rekord po obiskanosti
Zadnji dan si je tekmovanje na nogometnem stadionu v Lillu, ki je za to priložnost preurejen v dvorano, ogledalo 27.448 ljudi, kar je nov rekord po obiskanosti Davisovega pokala. Predtem je bil ta v lasti Seville, kjer so leta 2004 igrale Španija in ZDA.

Švica je zdaj 14. država z Davisovim pokalom. Z naskokom največ jih imata ZDA (32) in Avstralija (28), nato pa sledijo Francija (9), Velika Britanija (9), Švedska (7), Španija (5), Češka (3), Nemčija (3), Rusija (2), Hrvaška (1), Italija (1), Južnoafriška republika (1) in Srbija (1).
Zmagovalci Davisovega pokala od leta 1990:
2014: Švica
2013: Češka
2012: Češka
2011: Španija
2010: Srbija
2009: Španija
2008: Španija
2007: ZDA
2006: Rusija
2005: Hrvaška
2004: Španija
2003: Avstralija
2002: Rusija
2001: Francija
2000: Španija
1999: Avstralija
1998: Švedska
1997: Švedska
1996: Francija
1995: ZDA
1994: Švedska
1993: Nemčija
1992: ZDA
1991: Francija
1990: ZDA

Lille (dvorana, pesek):
FRANCIJA - ŠVICA 1:3

Tsonga - Wawrinka 1:6, 6:3, 3:6, 2:6

Monfils - Federer 6:1, 6:4, 6:3

Benneteau/Gasquet -
Federer/Wawrinka 3:6, 5:7, 4:6

Gasquet - Federer 4:6, 2:6, 2:6

Monfils - Wawrinka odpovedano