Najboljša slovenska igralka vseh časov je zelo zaslužna tudi za velik napredek Hercogove, ki je polfinale začela fenomenalno. Dobila je prvih sedem iger in vse je kazalo na njeno gladko zmago. V finalu bi bila favoritinja, imela bi veliko priložnost za prvo zmago na turnirjih WTA.

"Izid 6:0 v prvem nizu je vedno nevaren. Po koncu niza sem rekla, da bi bilo bolje, če bi Čakvetadzejeva dobila kakšno igro. Tak izid je vedno lahko varljiv. Velika škoda je, da Polona ni dobila druge igre v drugem nizu, saj bi se dvoboj lahko popolnoma prelomil v njeno korist. Rusinja se je pobrala, začela je igrati precej bolje, Polona pa se je pomaknila preveč nazaj. Poznalo se je, da potrebuje še precej izkušenj v tako pomembnih dvobojih. Čakvetadzejeva je bila peta igralka sveta, hitro je izkoristila svojo priložnost," je povedala predsednica organizacijskega odbora turnirja v Portorožu.

Sodniki so delali preveč napak
Zmagovalka Roland Garrosa leta 1977 ni bila zadovoljna s sojenjem na tem polfinalu. "Nekaj zelo pomembnih žog so sodniki dosodili v korist nasprotnice. Po navadi ima prednost domača igralka, a vsi delajo napake. Tudi sodniki so mladi in nimajo veliko izkušenj. Na koncu je treba priznati, da je Čakvetadzejeva igrala odlično," je pojasnila Jaušovčeva, ki je bila leta 1983 celo 12. igralka sveta. Hercogova gre počasi po njenih stopinjah, njen trener je priznani Zoltan Kuharszky, ki je vodil tudi Anke Huber, Jennifer Capriati in Ano Ivanović.

Polona je naredila velik korak naprej
"Po igri Polona vsekakor sodi med najboljših 50 igralk sveta. V zadnjem letu je naredila velik korak naprej. Manjka ji še izkušenj. Na turnirjih, kjer je nosilka, nikoli ne izgublja od slabše postavljene nasprotnice. Prepričana sem, da gre lahko še višje," zatrjuje Mima, ki je zadovoljna s šesto izvedbo turnirja v Portorožu.

"Škoda, da sta se Polona in Katarina pomerili že v osmini finala. Tudi Srebotnikova bi bila sposobna vsaj za polfinale. Z uvrstitvijo med štiri najboljše je Polona dokazala, da lahko premaga tremo. V prihodnje lahko od nje pričakujemo tudi zmago v Portorožu. Čakvetadzejeva, Pervakova in Larssonova so morda manj znane za naše gledalce, vendar to so mlade igralke, ki se vzpenjajo," je še dodala 54-letna Mariborčanka.

Zmagovalka najbolj trepetala v četrtfinalu
Čakvetadzejeva je v finalu proti Johanni Larsson oddala le tri igre. Rusinja je imela največ dela v četrtfinalu, ko je proti rojakinji Veri Duševini rešila dve zaključni žogici in zmagala s 7:5 v odločilnem nizu. Proti Hercogovi je izgubila prvih sedem iger in v osmi igri na svoj servis zaostajala s 15/40, nato pa zaigrala kot prerojena in do konca izgubila le še tri igre.

Za osmo zmago na turnirjih WTA je v žep pospravila 37.000 ameriških dolarjev. Leta 2007 je bila peta igralka sveta in polfinalistka OP ZDA v New Yorku, nato pa se izgubila v povprečju in padla pod stoto mesto na svetu: "Zelo sem zadovoljna. Pred prihodom v Portorož res nisem pričakovala, da bom igrala v finalu, saj sem prejšnji teden v Pragi izpadla že v prvem krogu. Sploh ne vem, kaj se je v tako kratkem času spremenilo. Prišel je le prijatelj mojega trenerja in mi nekajkrat svetoval," je povedala 23-letna Rusinja, ki ima zelo rada čokolado in hitre športne avtomobile.

Larssonovi še manjka izkušenj
Finale je opravila ekspresno. Prvi niz je dobila v 22 minutah, dvoboja pa je bilo konec točno po uri igre. "Mislim, da so izkušnje odigrale pomembno vlogo v finalu, saj sem jaz igrala že devet final, moja tekmica pa je bila prvič tako daleč," je dodala Čakvetadzejeva.

Tudi Larssonova nasmejana zapušča slovensko obalo, saj je bil to največji uspeh v karieri: "Če bi mi kdo pred enim mesecem dejal, da bom igrala v finalu, mu zagotovo ne bi verjela. Zadnje tedne sem v sijajni formi in upam, da jo bom zadržala do konca leta."