Zvedzdnik iz Las Vegasa je v finalu Roland Garrosa pred osmimi leti v petih nizih ugnal Ukrajinca Andreja Medvedeva in prvi po 30 letih osvojil vse štiri turnirje za grand slam. Serijo je začel z dramatično zmago nad Goranom Ivaniševićem v finalu Wimbledona leta 1992, leta 1994 je slavil v New Yorku, leto zatem pa še v Melbournu.

Pridružil se je legendarnim igralcem Fredu Perryju, Donu Budgu, Royu Emersonu in Rodu Laverju, ki so edini pred njim osvojili vse štiri štiri največje turnirje. Prav drugi grand slam v koledarskem letu je bil za mnoge izvrstne tenisače že usoden. Tudi Federer je po vnovičnem porazu proti Rafaelu Nadalu postal član elitnega kluba igralcev, ki bi dali vse, da bi prekinili oranžno prekletstvo.

Sampras je osvojil vse, le Pariza ne
Pete Sampras je za mnoge še vedno najboljši teniški igralec vseh časov, Federerju do njegovega rekorda manjkajo še štirje turnirji za grand slam. Vedno mirni Američan je sedemkrat zmagal v Wimbledonu, petkrat v New Yorku in dvakrat v Melbournu, v Parizu pa niti enkrat ni zaigral v finalu. Še najdlje je prišel leta 1996, ko ga je v polfinalu z igrišča odpihnil Rus Jevgenij Kafelnikov. Takrat je imel tudi srečo z vremenom, saj je bilo vseh 14 dni zelo toplo. Igra je s tem hitrejša, do izraza pridejo bolj napadalni igralci s slogom servis-volej. ''Pistol Pete'' je trikrat prišel še v četrtfinale (1992-94), naredil pa je nekaj zelo bolečih napak proti drugorazrednim igralcem. Leta 1995 ga je že v 1. krogu izločil Avstrijec Gilbert Schaller, leta 1998 pa Paragvajec Ramon Delgado, ki je bil takrat 97. igralec sveta. V svojem zadnjem nastopu ob Boulonjskem gozdu je leta klonil proti Italijanu Andrei Gaudenziju.

Američanom pesek ni nikoli dišal
Letos se niti enemu Američanu ni uspelo prebiti v 2. krog. Neslavno sta znova končala Andy Roddick in James Blake, ki bosta zelo nevarna v Wimbledonu in v New Yorku. Njuni rojaki v preteklosti prav tako niso blesteli v Parizu. Arthur Ashe, ki je leta 1993 umrl zaradi aidsa, je osvojil vse tri preostale grand slame po enkrat. Jimmy Connors ima osem zmag na največjih turnirjih, kar petkrat je slavil v New Yorku, niti enkrat pa ni zaigral v finalu Roland Garrosa. To je uspelo njegovemu velikemu tekmecu Johnu McEnroeju (sedem grand slamov). Leta 1984 je po uri finala proti Ivanu Lendlu vodil že s 6:3 in 6:2, potem pa popustil in klonil v petih nizih.

Becker in Edberg sta se opekla leta 1989
Leta 1989 sta se v polfinalu pomerila dva klasična napadalna tenisača. Stefan Edberg je s 3:2 v nizih ugnal Borisa Beckerja. Šved je v finalu že vodil z 2:1 proti Michaelu Changu, potem pa se je takrat 17-letni Američan čudežno vrnil in postal najmlajši zmagovalec v zgodovini Roland Garrosa. Becker in Edberg sta dobila po šest turnirjev za grand slam, manjka jima le pariška krona.

Tri ase je zaustavila sveta trava
Lendl ima v svoji vitrini osem lovorik grand slam, še vedno pa je najbolj znan po trditvi, da je trava le za krave. V Wimbledonu je bil kar petkrat v polfinalu, dvakrat pa se je prebil do finala. Leta 1986 ga je premagal Becker, leto zatem pa so številni favoriti hitro izpadli in ponudila se je idealna priložnost. Njegov veliki trenutek je preprečil Avstralec Pat Cash, ki je imel sanjski dan in ni oddal niti niza. Lendl se je vsako leto posebej pripravljal na ključnih 14 dni na travi, vendar mu nikakor ni uspelo zmagati. Šved Mats Wilander, ki se je uveljavil v vlogi strokovnega komentatorja na Eurosportu, je sedemkrat zmagal na turnirjih za grand slam. Leta 1988 je bil najboljši v Melbournu, Parizu in New Yorku, v Wimbledonu pa je prišel do četrtfinala, kar je njegov najboljši dosežek. Podobna usoda je doletela Argentinca Guillerma Vilasa, ki ima štiri lovorike grand slam .

Federer bo zdaj pospešeno lovil Samprasa
Med Samprasom in Federerjem so mogoče številne vzporednice. Pete je leta 1997 četrtič zmagal v Wimbledonu, to je bil njegov deseti turnir za grand slam. Takrat je bil tik pred 26. rojstnim dnevom. V naslednjih petih letih je osvojil še štiri turnirje velikega četverčka (Wimbledon 1998, 1999 in 2000, New York 2002) in postavil rekord s 14 najprestižnejšimi lovorikami. Roger bo 8. avgusta dopolnil 26 let. V svoji zbirki že ima deset grand slamov, letos bo veliki favorit tudi v Wimbledonu in na OP ZDA. Že naslednje leto bi lahko izenačil rekord Samprasa. Mnogi strokovnjaki v to sploh več ne dvomijo, govorijo celo o možnosti, da bi dobil 20 grand slamov.

V Hamburgu je kazalo na preobrat
Švicar se zaveda, da bi ga na 1. mesto vseh časov nedvomno popeljal pariški naslov, ki mu ga je že tretjič zapored v neposrednem obračunu odvzel Nadal. ''Wimbledon je zame daleč najpomembnejši turnir. Kot otrok sem po televiziji vedno raje gledal Wimbledon kot Roland Garros. Zavedam se, da bi zmaga v Parizu dala še zadnji pečat na mojo kariero,'' je Roger razmišljal že lani. Letos je doživel hladen tuš v Rimu, ko ga je v osmini finala s 6:2 in 6:4 izločil Fillipo Volandri. "Že od Odprtega prvenstva Avstralije se pripravljam na peščeno sezono. Skušal sem priti v najboljšo formo. Od finala Monte Carla sem si vzel le en dan odmora. Vsak dan sem garal od štiri do pet ur," je prvi igralec sveta povedal po grenkem porazu. V Hamburgu je prekinil serijo 81 zmag Nadala na pesku. V finalu ga je deklasiral z 2:6, 6:2 in 6:0 in že četrtič dobil ta turnir. Zdelo se je, da je našel formulo za zmago nad neugodnim Špancem.

Na travi je še vedno razred zase
V pariškem finalu ni deloval dovolj sproščeno. Naredil je kar 60 neizsiljenih napak in zapravil neverjetnih 16 brejk žog. ''Velja enaka ugotovitev kot lani. Če bi zmagal v Parizu, do konca kariere ne bi imel več veliko novih ciljev. Tako bom znova celo leto mislil na novo priložnost. Če mi bo uspelo, bo takrat toliko slajše. Zavedam se, da lahko osvojim ta turnir. V zadnjih treh letih sem odigral zelo dobro, vendar me je vsakokrat ugnal Nadal. Nekaj podobnega se dogaja tudi v Wimbledonu, kjer sem že nekajkrat premagal Andyja Roddicka,'' je po finalnem porazu razmišljal Roger. Zdaj ga najprej čaka travnata sezona. Nastop v Halleju, kjer je zmagal štirikrat zapored, je odpovedal zaradi utrujenosti. Tudi v Wimbledonu ne pozna za poraz vse od leta 2002, ko ga je že v 1. krogu izločil Mario Ančić. Od takrat je na travi nanizal 48 zaporednih zmag, kar je rekord vseh časov.

Aleš Golob