42-letni Avstrijec je bogato kariero kronal 12. junija 1995, ko je v finalu Roland Garrosa s 7:5, 6:2 in 6:4 ugnal Američana Michaela Changa. Bil je kralj peska, 40 izmed 44 turnirjev ATP je osvojil na tej podlagi. Leta 1996 je bil šest dni tudi prvi igralec sveta. O svojih preteklih dosežkih ni hotel preveč govoriti. Pravi, da se noče hvaliti, njegov cilj je, da se dokaže tudi na turnirjih serije challenger. V torek ob 18.30 se bo v 1. krogu pomeril z Borutom Pucem, njegov trening pa si je v Šiški ogledalo več gledalcev kot marsikateri dvoboj kvalifikacij. Morda mu uspe prvič zmagati, saj v Braunschweigu, Kitzbühelu, Comu in na Reki ni dobil nobenega dvoboja.

Kako ste se odločili za prihod v Ljubljano?
Organizatorji turnirja v Ljubljani so mi dali povabilo. Tu se zelo dobro počutim. Odlično so poskrbeli zame, me pogostili.

Osvojili ste 44 turnirjev ATP in imeli izjemno kariero, ki ste jo kronali leta 1995 z zmago na Roland Garrosu. Kakšni so vaši najlepši spomini?
Živim za prihodnost. Zelo lepo je bilo biti številka ena na svetu in osvojiti Roland Garros, a to je stvar zgodovine. Trenutno me bolj zanima jutrišnji dvoboj v Ljubljani. Težko izpostavim kakšen poseben dvoboj.

Po porazu z Nicolasom Lapenttijem v 1. krogu Roland Garrosa leta 1999 ste prenehali igrati. Uradno nikoli niste končali kariere.
Tako je, nikoli nisem uradno končal. To so bile neke vrste daljše počitnice. Težko rečem, da je bil to povratek na teniška igrišča. O tem lahko govorimo pri Lanceu Armstrongu in Michaelu Schumacherju, ki imata tudi visoke cilje in sta zelo zanimiva za medije. Vseskozi sem bil v tenisu, igral sem na veteranskih turnirjih, a teh je bilo premalo.

Je to za vas neke vrste avantura?
Žena Caroline mi je rekla, da je to zame kriza srednjih let.

So bili nasprotniki na veteranskih turnirjih preslabi za vas?
Ne! Nekateri so bili zelo dobri. A jaz se nisem vrnil zaradi treh ali štirih turnirjev na leto, rad bi igral čez vse leto.

Kakšni so vaši načrti?
Odločil sem se, da bom vztrajal še dve leti. Letošnje leto bom izkoristil za privajanje na turnirje. Videti moram, kje sem. Prvi dvoboj sem odigral po 14 dneh treninga in seveda sem gladko izgubil. Ko sem se odločil za vrnitev, sem moral najprej izgubiti 17 kg. V letu 2011 bom odigral od 20 do 25 turnirjev. Letos nimam večjih ciljev, prihodnje leto pa si bom postavil višje cilje, morda tudi osvojim kakšen turnir serije challenger. Zdaj poraze mirno prenašam, morda pa bom prihodnje leto že zelo jezen. Upam, da bo telo zdržalo vse napore, za zdaj kar dobro kaže.

Vaši tekmeci so precej mlajši. Vsi bi radi napredovali, potrebujejo točke in denar. Vi tega ne potrebujete.
Na challengerjih so igralci med stotim in tristotim mestom na lestvici WTA, to so sami mladi igralci, ki lahko še zelo napredujejo. Nekdo, ki je danes na 300. mestu, bo lahko kmalu že član elitne stoterice. Potrebuje en odličen izid. Tenis je neverjetno napredoval. Pojavili so se novi materiali, igralci so bolje pripravljeni in hitrejši.

Nisem se vrnil z željo, da bi igral v Davisovem pokalu za Avstrijo ali pa, da bi dosegel odmeven izid na turnirju za grand slam. Ne igram zaradi denarja, imam ga dovolj. Nisem pod nobenim pritiskom, tako kot nekateri igralci na teh turnirjih, ki se borijo za preživetje oz. za 400 evrov na teden. To je naporen šport, nimajo vsi milijonov.

Točke me tudi ne zanimajo preveč. Tenis je meni dal ogromno lepega in vedno znova sem rad na igrišču. Nekako se vračam k osnovam tenisa, spoznavam nove ljudi, precej stvari je zame novih. Na prvih turnirjih sem napačne ljudi spraševal, ali bi z menoj trenirali. Kar težko se je bilo znajti.

Spomnimo se vas tudi po izjemnih igrah v Umagu, kjer ste trikrat zmagali. Bi radi znova zaigrali na tem turnirju?
To je bil res poseben turnir zame. Vedno sem se rad vračal tja. Letos je turnir že mimo, za drugo leto pa bi si želel izboljšati mesto na lestvici ATP in potem bi lahko zaigral na kakšenem turnirju ATP serije 250.

Ali bi v Avstriji lahko imeli kakšnega igralca, ki bi lahko ponovil vaše sijajne izide?
Avstrija je zelo majhna država. Zelo dober je Jürgen Melzer, ki je že na 13. mestu lestvice ATP. Zelo sem bil vesel zmage nad Izraelom s 3:2 v Davisovem pokalu. Pred leti smo imeli zares izjemne igralce, tudi Horst Skoff in Alex Antonitsch sta bila zelo dobra. Povsem normalno je, da ne moremo imeti vedno tako kakovostnih igralcev. Melzer zdaj vleče naš tenis naprej, drugi mu še ne sledijo. Star je 29 let in je na vrhuncu kariere, lahko doseže že zelo odmeven izid. Prepričan sem, da se bo kmalu našel kakšen igralec, ki bo šel po mojih poteh.

Kaj počnete v prostem času?
Živim popolnoma mirno življenje. 13 let se že vozim s helikopterjem. Rad igram bobne. Imam tudi svoj vinograd, žal so morali danes obirati grozdje brez mene. Vsak dan me hčerkica zbudi, zato lahko že zgodaj treniram.