Stadion Roland Garros je dobil ime po pilotu, ki je leta 1913 kot prvi preletel Sredozemsko morje. Foto: EPA
Stadion Roland Garros je dobil ime po pilotu, ki je leta 1913 kot prvi preletel Sredozemsko morje. Foto: EPA
Rafael Nadal
Rafael Nadal se v Parizu počuti kot doma. Foto: EPA
Justine Henin
Justine Henin zaradi upokojitve ne bo branila naslova. Foto: EPA

Počasna podlaga, visok odboj žogic in dolge izmenjave so najznačilnejše lastnosti igre na peščeni podlagi. Zato ni čudno, da je ravno turnir Roland Garros tisti, ki pogosto loči odlične igralce od osvojitve grand slama (zmage na vseh štirih turnirjih najvišje kategorije). To dobro vedo Pete Sampras, Roger Federer, Jimmy Connors, Lindsay Davenport, Martina Higins, Marija Šarapova ..., ki niso nikoli niso dobili pariške krone ali pa še vedno čakajo nanjo.

Pesek izpostavlja posebne junake
Po drugi strani pa so se v francoski prestolnici izkazali številni junaki, ki so svoj vrhunec (in edini naslov za grand slam) doživeli v Parizu. Seznam je res neverjeten, saj je velika večina zmagovalcev Pariza po letu 1992 (Rafael Nadal, Gaston Gaudio, Juan Carlos Ferrero, Albert Costa, Gustavo Kuerten, Carlos Moya, Thomas Muster in Sergi Bruguera) svoj edini turnir za grand slam osvojila prav v Franciji. Izjemi sta le Jevgenij Kafelnikov (1996) in Andre Agassi (1999).

Ime po vojaškem pilotu
Turnir je znan tudi po imenu Roland Garros, kar je ime osrednjega igrišča v celotnem kompleksu. Ime je dobilo po legendarnem pilotu iz 1. svetovne vojne. Roland Garros je tik pred koncem vojne zbežal iz nemškega zapora, a bil dober mesec pred koncem morije ustreljen, in sicer dan pred svojim 30. rojstnim dnem.

Edini turnir, ki traja 15 dni
Vsi turnirji za grand slam so bili v začetku odigrani na travi. Francozi so se na rdeči pesek preselili že leta 1912. Leta 2006 so organizatorji kot prvi izmed turnirjev za grand slam turnir s tradicionalnih 14 dni podaljšali na 15. Turnir se začne dan prej (torej v nedeljo), ko je na osrednjih treh igriščih odigranih 12 dvobojev 1. kroga v posameznih kategorijah.

Nadal še brez poraza
V odprti dobi je največ uspehov požel Šved Björn Borg, ki je slavil šestkrat (1974, 1975, 1978-1981). Sledi trojica igralcev, ki imajo polovico manj lovorik (Mats Wilander, Ivan Lendl, Gustavo Kuerten in Rafael Nadal). Med temi najvišje kotira Nadal, ki v Parizu ni še nikoli izgubil! V treh letih je izgubil samo sedem nizov, vsako leto mu je po enega odvzel le Roger Federer. V Parizu mi nikoli ni bilo treba odigrati petih nizov!

V ženski konkurenci sta se v zgodovino zapisali Američanka Chris Evert s sedmimi naslovi (1974, 1975, 1979, 1980, 1983, 1985 in 1986) ter Nemka Steffi Graf z enim manj (1987, 1988, 1993, 1995, 1996, 1999). Omeniti velja še Monico Seles (1990-1992) in Justine Henin (2005-2007), ki sta edini slavili trikrat zapored.

Slavko Jerič