Podkast Številke je bil četrtič posnet pred občinstvom, tokratna epizoda je potekala na Jesenicah, kjer je prejšnjo soboto v organizaciji društva Meteorita potekal simpozij Kiberpank 2020: Vrnitev prihodnosti. Del dogajanja so bile tudi Številke, v predstavitvenem pogovoru in razložitvi pojma sta sodelovala organizator Simon Habjan in književni urednik Aljoša Harlamov. Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora (kliknite na spodnjo sliko) ali k branju krajšega povzetka (pod avdiopovezavo).

Ne le tema, ampak tudi svetloba
Filozof Habjan je najprej razložil motivacijo za organizacijo dogodka: "Kiberpank ima kot podžanr znanstvene fantastike zelo bogato zgodovino. Danes smo pod strašanskim udarom tehnologije in okoljevarstvenih težav, tudi zato se ta žanr vrača v velikem slogu in je vreden proučevanja. Kiberpank nujno ne predstavlja samo distopične prihodnosti, temnosti ali nelagodja. Na drugi strani imamo lahko svetlost in upanje, da bo človeštvo preživelo, da se bo naša vrsta ohranila in bo živela polnejše življenje."

Kibernetika + pank
Aljoša Harlamov se je poglobil v besedotvorje: "Gre za izpeljanko dveh besed, kibernetike in panka. Kibernetika je znanost o komunikaciji in kontrolni teoriji, ta znanost preučuje, kako neki podsistemi komunicirajo med seboj in skupaj tvorijo en velik sistem. Pri besedi pank vsi takoj pomislimo na glasbeni žanr. V resnici od tod tudi izvira, večina avtorjev, ki je v 80. letih pisala kiberpank, je igrala v pankbendih. Verjeli so v pankovsko subkulturo, v upor posameznika proti sistemu."

Začelo se je z romanom Bethkeja
Habjan je pri kopanju samega začetka poudaril Brucea Bethkeja: "Ta je leta 1980 napisal, tri leta pozneje pa izdal istoimenski roman. Beseda kiber v tej kombinaciji tako predstavlja visoko tehnologijo, pank pa kot antiesteblišment. S tem je želel povezati besedno zvezo 'high tech, low life', torej visoko tehnologijo z distopičnim, temnim, brezplodnim življenjem. Neka zmes plutokracije in svobode na osebni ravni, ne pa svobode na kolektivni ravni."

Utopija, distopija in antiutopija
Pri kiberpanku sta pomembna vsaj še dva pojma − utopija in antiutopija. Harlamov, ki je sicer doktoriral prav iz modernega romana, je poudaril vsebinsko distinkcijo: "V slovenski literarni vedi uporabljamo izraz antiutopija in ne distopija. V tujini sicer ločijo med tema izrazoma, tam je beseda distopija uporabljena za prikaz družbe, ki je slabša od tega, ki jo imamo v tem trenutku, antiutopija pa se uporablja za prikaz družbe, ki si želi ustvariti utopijo, a so posledice delovanja na koncu slabe. Pri nas te razlike ni."

Nadaljevanje telesa v neki drugi obliki
Pomemben motiv je konstantno bojišče za preživetje, Habjan je pri tem za glavno bojišče poudaril predvsem telo: "Gre za mešanico tehnološkega in mitološkega vpliva na samo telo. Ko govorim o mitološkem aspektu telesa, mislim na produkt domišljije in fantazije, tehnološko pa gre za produkt znanosti in ideologije. Bistvo vsega skupaj je preobrazba telesa, to je pozitivno videnje. Ne govorimo o propadu, ampak nadaljevanju telesa v drugačni obliki. Ljudje imamo v sebi konstanten boj med duhom in tujcem. Človeška telesa so vedno obsedena z nekim prostorom, ki ga zasedajo."

Razlitje kiberprostora
Kiberpank znova pridobiva veljavo tudi zaradi razmaha tehnologije, ki jo danes lahko nosimo v žepu. Harlamov je to povzel z zanimivo primerjavo: "V 21. stoletju smo priča razlitju kiberprostora. Če smo prej želeli uporabljati internet, smo morali doma ali v knjižnici uporabljati računalnik. Zdaj imamo računalnik vedno s seboj na telefonu. Kadar koli lahko preverimo vse informacije, te naprave nam omogočajo 'nadčloveški' spomin, izboljšajo naše sposobnosti. Danes smo tako vsi kiborgi, ne da bi se tega zavedali. Živimo neko življenje, ki so ga v 80. letih pisali v romanih. Seveda so takrat pisali celo o vgrajenih čipih v možgane, a v resnici razlika ni velika."

Sužnji tehnologije
Obdobje se je začelo le malo po vrhu obdobja iskanja svobode v podobi glasne glasbe in mamil. Habjan v tem kontekstu opozarja, da je svobodo treba "razdeliti na kolektivno in osebno". "Kolektivne svobode imamo vedno manj, vse, kar se dogaja okoli nas, svet postaja vedno manjši, kolektivna svoboda postaja velika komoditeta. Osebna svoboda pa je občutek, da si jo lahko pridobimo na popolnoma individualni ravni. To pomeni, da lahko danes brezmejno uporabljamo tehnologijo, po drugi strani pa ta lahko predstavlja neko ujetost. Postajamo sužnji tehnologije. Kiberpank nakazuje, kako smo lahko sužnji tako na individualnem nivoju kot nekega kolektivnega monolita," še pojasni.

Dicku manjkajo vsi elementi
V literaturi kiberpanka nikakor ne moremo mimo Philipa K. Dicka, a Harlamov je pri tem malce previdnejši. Najprej se je šaljivo opisal za žanrskega rasista in razložil: "S tem se opišem kot nekdo, ki zahteva, da se v delih pojavljajo vsi zahtevani elementi. Dicku manjka motiv kiborgov in kiberprostora, zato je v resnici bolj predhodnik kiberpanka. S svojimi androidi, ki so in niso ljudje (in obratno), je na neki način točno napovedal vse teme, ki jih kiberpank obravnava. Sam kot prave predstavnike štejem avtorje, kot so William Gibson, Neal Stephenson, Bruce Sterling, Bruce Bethke, Pat Cadigan ..."

Sorodna novica Mirt Komel: Za milost potrebuješ asimetrijo, odpuščanje pa poteka med enakimi

Na Iztrebljevalcu sloneli številni filmi
Zato pa je Dick s svojimi deli pripravil predloge za kar nekaj kiberpankovskih filmov, vsekakor ne moremo mimo Iztrebljevalca, o katerem smo govorili tudi v Številkah. O njem je spregovoril tudi Habjan: "Gre za enega od skoraj prvih kiberpankovskih filmov. Morda bi pred njim omenil še filma Osmi potnik (1979) in Pobeg iz New Yorka (1981). Iztrebljevalec kot mnogi kulti v svojem času sprva ni požel prav pretirano pozitivnih kritik. Z leti je pridobil kultni status, brez dvoma ima skoraj vse elemente kiberpanka. Tudi njegovo nadaljevanje iz leta 2017 je nekatere zadovoljilo, saj je ujel duh postapokaliptičnega časa. Film ima vrednost, na kateri so temeljili marsikateri filmi."

Sorodna novica 20 let Matrice: Živimo v manj futurističnem svetu, kot smo si mislili

Matrica ujela pravi trenutek
Med temi je gotovo tudi trilogija Matrica. Na (pre)hiter pogled bi Matrico lahko razumeli kot zmes različnih elementov, ki med seboj niso povezani in ne morejo delovati (tehnologija, moda, borilne veščine, filozofija ...), a delujejo. "Film je uspel, ker je ujel pravi čas, Matrica predstavlja filmski vrh kiberpanka. Ustvarjalci so imeli dober scenarij, igralci so bili odlično izbrani. Videli smo vračanje črnih jaken in očal, pokrajine so bile stilizirane, septičen trenutek medprostorov," je kulturni fenomen razložil Habjan, ki pa ni tako prepričan, da ima napovedano četrto nadaljevanje veliko vsebinskega gradiva, ampak bolj stavi na kovanje dobička.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem sta se Habjan in Harlamov dotaknila številnih drugih tem: od upora, ne preveč bogati slovenski kiberpankovski literaturi, vrednotenju žanra z visoko literaturo, seveda pa sta oba tudi odgovorila na rdečo nit letošnje sezone (kaj nas dela ljudi) in med drugim končala pri dinozavrih ...