Slovenija se je po osamosvojitvi udeležila vseh osmih evropskih prvenstev. Vse do Beograda 2005 je z njih prihajala sklonjenih glav. V Srbiji pa je prvič izpolnila zastavljeni cilj - z osvojitvijo 6. mesta se je uvrstila na svetovno prvenstvo, dve leti kasneje pa kljub še večjim pričakovanjem javnosti prav tako izpolnila cilj in se s 7. mestom uvrstila na olimpijske kvalifikacije.

Za uvod v slovenski pregled pa se ustavimo v Italiji, ki je junija leta 1991 gostila 27. evropsko prvenstvo. Prvak je pričakovano postala Jugoslavija, ki je takrat imela eno najboljših moštev v zgodovini evropskih prvenstev. V dresu ''plavih'' so tako med drugim zaigrali taki asi kot so Toni Kukoč, Vlade Divac, Dino Radja, Žarko Paspalj, Zoran Savić, Predrag Danilović in Aleksandar Djordjević. V Italiji je nastopil tudi Jure Zdovc, ki pa je reprezentanco pred zadnjima tekmama zapustil zaradi osamosvojitvene vojne. Njegovi prijatelji iz reprezentance so mu podarili kopijo zlate medalje na slovesu od aktivne kariere.

Prva akcija - kvalifikacije za OI
Slovenija je prvo uradno tekmo odigrala junija 1992 v kvalifikacijah za nastop na olimpijskih igrah. Pod taktirko Zmaga Sagadina v Bilbau in Zaragozi je odigrala 11 tekem, v odločilni pa izgubila proti Skupnosti neodvisnih držav z 82:84. Ljubitelji košarke se gotovo dobro spominjate poskusa Jureta Zdovca, ki je ob sireni vrgel met za tri točke, žoga pa se je nesrečno odbila …

V Nemčijo brez poraza …
Selektorsko mesto je od Sagadina prevzel Janez Drvarič. Njegovi varovanci so prvi nastop na največjih tekmovanjih lovili v maju in juniju leta 1993 v Vroclavu, kjer so potekale kvalifikacije za nastop na evropskem prvenstvu v Nemčiji. S serijo sedmih zmag brez poraza se je Slovenija zanesljivo uvrstila v Nemčijo. V zadnji tekmi kvalifikacij je s 94:90 premagala celo Hrvate, ki so bili leto poprej na olimpijskih igrah srebrni. Tekma se je zapisala v zgodovino, ker je bila zadnja na kateri je zaigral legendarni Dražen Petrović. Nekaj dni kasneje je umrl v prometni nesreči.

… iz Nemčije na zadnjem mestu
Že prva tekma Slovenije na evropskih prvenstvih pa je postregla z negativnim presenečenjem, saj jo je Belgija ponižala kar z 82:61. Varovanci Janeza Drvariča so edino tekmo dobili proti Estoniji (80:63). V odločilni tekmi za uvrstitev v nadaljnji del tekmovanja pa so naleteli na razigrane gostitelje tekmovanja, ki so zmagali kar z 79:57, kar je za slovenske igralce pomenilo zadnje, 16. mesto.

Prvenstvo so sicer zaznamovali Nemci, ki so na domačih tleh osvojili svoj edini evropski naslov. Gostitelji prvenstva so v naši predtekmovalni skupini izgubili uvodno proti Estoniji, v nadaljevanju pa so morali priznati še premoč Franciji in Hrvaški. Šele z zmago proti Turčiji so si odprli vrata v četrtfinale. Sledil je pravzaprav sanjski razplet, saj so v četrtfinalu izločili Španijo za dve točki, v polfinalu Grčijo za tri, v tekmi za naslov najboljše ekipe na Stari celini pa Rusijo za eno samo točko … Tretje mesto je osvojila Hrvaška.

Sagadin popelje fante v Grčijo …
Na selektorskem stolčku je spet prišlo do zamenjave Drvarič – Sagadin. Slednji je v kvalifikacijah za EP v Grčiji 1995 v konkurenci Estonije, Litve in Latvije na šestih tekmah izgubil le enkrat (v Litvi je bilo 88:85 za gostitelje) in svoje varovance zanesljivo popeljal v Atene.

… kjer je za uvod spet zgodba -21
Niti Zmago Sagadin ni preprečil, da ne bi Slovenija uvodne tekme visoko izgubila. Usoda je hotela, da je bilo podobno kot v Nemčiji, saj je bil poraz ''vreden'' 21 točk. Tokrat so bili naši krvniki Francozi (68:89). Njegovi varovanci so boljše predstave prikazali proti Hrvaški (83:91) in Rusiji (82:92). Po tesnem porazu s Španijo (85:88), ki je tudi v teoriji razblinil možnost za četrtfinale, sta sledili tolažilni zmagi proti Turčiji (93:74) in Finski (94:72). Slovenija je tekmovanje končala na 12. mestu.

V Grčiji se je po suspenzu v Nemčiji na parket vrnila reprezentanca Jugoslavije. Kljub temu, da so med »plavimi« ostali le igralci iz Srbije in Črne gore, so igralci ZR Jugoslavije na poti do evropskega naslova dobili vseh devet tekem. V finalu so 96:90 premagali Litvo na čelu z Arvidasom Sabonisem. Tekmo so zaznamovali sodniki, ki so Litovce nekaj minut pred koncem finala tako razburili, da so ti celo zapustili parket, a so se kasneje le vrnili. Prvo ime finala je bil Aleksandar Djordjević, ki je dosegel kar 42 točk (za tri točke je metal 9/12). Tretje mesto so spet osvojili Hrvati. Ko so evropski prvaki prejeli svoja priznanja, so bronasti Hrvati zapustili dvorano.

Po treh porazih z Urlepom le v Španijo …
Tretji selektor na klopi slovenske reprezentance je bil Andrej Urlep. Kvalifikacije za nastop na evropskem prvenstvu v Španiji 1997 so se začele slabo. Po uvodnem porazu v Italiji (76:63) so Slovenci doma presenetljivo izgubili proti Češki (81:82). Neprijetno situacijo je potrdil še poraz v Makedoniji. A sledil je odličen drugi del kvalifikacij, v kateri so Urlepovi varovanci dobili preostalih sedem tekem (v naši kvalifikacijski skupini so igrali še Finci in Madžari) in se le uvrstili v Španijo.

… domov le z eno zmago
Podobno kot prvenstvo pred tem se je Slovenija na prvi tekmi pomerila s Francijo. Tokrat je bil poraz znosnejši (75:80), a ni napovedoval svetlejše zgodbe, saj je Slovenija spet izgubila vse tri tekme v predtekmovalni skupini. Izraelci so bili boljši z 68:69, Litovci pa s 67:76, kar je pomenilo boj za mesta od 13 do 16. Po ''tolažilni'' zmagi nad BiH-om (73:61) in še enim porazom proti Ukrajini (75:80) je Slovenija tekmovanje končala na 14. mestu.

Naslov evropskega prvaka je ubranila ZR Jugoslavija. V predtekmovanju so sicer izgubili proti Italiji (69:74), ki pa so se ji maščevali v velikem finalu (61:49). V tekmi za tretje mesto je Rusija povozila Grčijo (97:77).

Z Zrinskim v Francijo
Mesto selektorja slovenske reprezentance je prevzel Boris Zrinski. V konkurenci Grčije, Nemčije, Slovaške, Belgije in Bolgarije so Slovenci edini poraz presenetljivo doživeli v Bolgariji. Štiri lepe zmage proti Grčiji in Nemčiji so košarkarske navdušence spet obdale z upanjem …

Ponujali so nam možnost do zadnjega trenutka
V Franciji 1999 so slovenski košarkarji še tretjič izgubili prvo tekmo prvenstva za 21 točk. Tokratni krvniki so bili Rusi (47:68). Le 47 doseženih točk je najslabši slovenski strelski izkupiček na EP-jih. Z zmagama proti Španiji (85:75) in Madžarski (72:66) je Slovenija prvič zaigrala v drugem delu in imela realno možnost za četrtfinale. Slovencem nihče ni zameril poraza proti ZR Jugoslaviji (66:71), temveč nesrečni poraz proti Izraelu (66:67). Kljub vsemu pa je razplet v drugih tekmah omogočal, da Slovenija potuje v četrtfinale z eno samo zmago v drugem delu. Za to je bilo potrebno premagati motivirane gostitelje. Po dobrem začetku spet razočaranje in poraz (69:74) ter končno 10. mesto.

Evropski prvak je presenetljivo postala Italija, ki je glavni del posla opravila v polfinalu, kjer se je ZR Jugoslaviji z 71:62 maščevala za poraz v finalu prejšnjega prvenstva. Azzurri so v finalu s 64:56 ugnali Špance. Evropski prvak je z Italijo postal tudi v Kranju rojeni Gregor Fučka. Jugoslovani so se morali po dveh naslovih zadovoljiti z bronom. V tekmi za 3. mesto so premagali Francijo (74:62). Slovenijo je lahko delno potolažilo dejstvo, da so v predtekmovanju ugnala nosilca srebrne medalje.

Prvič druga priložnost za istega trenerja
Pred začetkom kvalifikacij za EP 2001 v Turčiji so na Košarkarski zvezi Slovenije prekinili s tradicijo menjavanja trenerjev po vsakem EP-ju, tako da je do še ene priložnosti prišel Boris Zrinski. Slednji je ponovil uspeh s prejšnjega kvalifikacijskega ciklusa in na desetih tekmah slavil devetkrat. V konkurenci Portugalske, Makedonije, Islandije, Ukrajine in Belgije so njegovi fantje edini poraz doživeli v zadnjem krogu kvalifikacij v Belgiji.

Iz Turčije po treh dneh
V Turčiji se je zgodilo tisto kar se je tudi na štirih prejšnjih evropskih prvenstvih – slovenski poraz na prvi tekmi. Tokrat so naši reprezentanci peruti prestrigli Španci, ki so z zmago s 85:61 poskrbeli za najvišji poraz slovenske reprezentance na EP-jih. A Slovenci so vstali kot feniks iz pepela in le dan po razočaranju z 71:57 ugnali Turke, ki so igrali pred svojimi fanatičnimi navijači. V zadnji tekmi predtekmovalne skupine pa nov šok - poraz proti Latviji s 93:99, ki je izničil zmago proti gostiteljem in predstavljal novo razočaranje – končno 15. mesto.

Turško prvenstvo je prvič potekalo namesto tradicionalnega junijskega termina v septembrskem, na samem vrhu pa nič novega. ZR Jugoslavija je v finalu premagala Turčijo z 78:69. Bronasti so postali Španci, ki so ugnali Nemce z 99:90. Slovenija je še drugič zapored ugnala nosilca srebrne medalje. Slaba tolažba.

Poraz proti … Angliji!
Pred kvalifikacijami za EP na Švedskem 2003 je selektor postal Slobodan Subotič. V prvih petih tekmah so njegovi varovanci premagali le Portugalsko in Italijo, izgubili pa proti Rusiji, Češki in Angliji. Druga polovica kvalifikacij je minila s petimi zmagami in potovanjem na sever.

Prebito prekletstvo prve tekme, ne pa prekletstvo Izraela
Subotiču je uspelo kar ni njegovim predhodnikom, saj so njegovi varovanci le dobili uvodno tekmo prvenstva. S 77:67 so premagali Italijane. V drugem krogu je sledila rutinirana zmaga proti BiH-u (73:62). V tretji tekmi so nas čakali Francozi. Ker se je pred prvenstvom spremenil tekmovalni sistem (brez drugega dela tekmovanja), je Slovenija za zgodovinsko uvrstitev v četrtfinale potrebovala le še eno zmago. Nov poraz s Francozi (že tretji na EP-jih) z 82:88 je pomenil, da ima Slovenija še eno možnost. V repasažu za četrtfinale pa novo razočaranje. Po odlični igri (Slovenija je vodila že za 20 točk) je za novo predčasno slovo Slovenije poskrbel Izrael, ki je tekmo dobil z 78:76. Izrael je na EP-jih dobil vse tri medsebojne tekme s Slovenijo, nobene pa za več kot dve točki!

Evropski prvaki so končno postali Litovci, ki so v finalu s 93:84 ugnali Španijo. Tretji so bili Italijani, ki so premagali Francijo z 69:67. Košarkarji Srbije in Črne gore so po menjavi generacije osvojili le šesto mesto. Še tretjič zapored lahko Slovenci na prvenstvo pogledamo s pridihom ironije, saj smo v predtekmovanju ugnali kasnejšega dobitnika medalje (Italijane), sami pa ostali nekje v ozadju.

Pipan in NBA-igralci
Novo priložnost da Slovenijo kot prvi popelje (vsaj) v četrtfinale je dobil Aleš Pipan. Kvalifikacije za nastop v Srbiji in Črni gori 2005 so potekale v strnjenem terminu (september 2004), ki je omogočal, da se jih udeležijo tudi igralci, ki si kruh služijo v Ligi NBA. Slovenija je v konkurenci Francije, Poljske in Češke izgubila le enkrat (v Franciji) in se še sedmič zapored prebila na zaključni turnir najboljših evropskih reprezentanc.

Začetek kot v pravljici
Prvenstvo v Srbiji in Črni gori je bilo s slovenskega stališča obetavno že pred samim začetkom. Pipan je v Beograd popeljal - z izjemo Matjaža Smodiša - najmočnejšo reprezentanco, ki se ji je obetala še velika podpora na tribunah. In res, Slovenci so v skupini C po vrsti premagali Bosno in Hercegovino (74:65), Grčijo (68:56) in Francijo (68:58). Za "nagrado" so si pred četrtfinalom priborili štiri proste dni. V četrtfinalu so Pipanovo četo pričakali Nemci z velikim Dirkom Nowitzkim na čelu. Kljub temu je bilo pričakovati, da bodo spočiti Slovenci ob bučni podpori več tisoč navijačev strli Nemce.

Hladen tuš v četrtfinalu, odrešilna zmaga nad Hrvaško
A to je bil račun brez krčmarja ... Pipanovi varovanci so delno ustavili Nowitzkega, toda "pozabili" na Pascala Rollerja in Mithata Demirela, ki sta dosegla po 15 točk. Slovenski koš sta rešetala predvsem z meti izza črte. Nemci so na koncu zasluženo slavili s 76:62, Slovence pa je čakala tekma za "svetovno prvenstvo" s Hrvati.

Srečanje za "biti ali ne biti" je Slovenija začela slabo. Prvo četrtino so izgubili s 27:19, v nadaljevanju pa so se le dvignili. Nepričakovano je blestel Aleksandar Ćapin, ki do tekme s Hrvaško ni dobil veliko priložnosti. Tokrat pa je bil pravi "džoker" s klopi. Zadel je štiri trojke in bil s 14 točkami drugi strelec tekme, za Jako Lakovičem (20). Srečanje za zgodovinsko prvo uvrstitev na svetovno prvenstvo je Slovenija dobila z 89:80. Začelo se je slavje, ki se je "potegnilo" pozno v beograjsko noč. Po naporni noči je Slovence zadnji dan prvenstva čakala še tekma za 5. mesto proti Litvi. Srečanje ni odločalo o ničemer, saj sta si obe reprezentanci že zagotovili nastop na Japonskem. Na koncu je zmagala Litva (79:70).

Pipan je reprezentanco po svetovnem prvenstvu na Japonskem leta 2006 vodil tudi na EP-ju 2007 v Španiji, ki si ga je Slovenija neposredno priigrala v Beogradu.

Sanjska skupinska dela
Slovenci so si pred začetkom zadali cilj osvojiti vsaj 7. mesto in s tem doseči pot na dodatne kvalifikacije za olimpijske igre v Pekingu. Začelo se je s tekmo proti Italiji (69:68) in z neverjetnimi zadnjimi sekudami, v katerih je Jaka Lakovič dosegel koš kariere. Po zanesljivem uspehu proti Poljski (70:52) je večer pozneje sledil srdit obračun s Francozi (67:66), na katerem se je ob koncu roka zatresla samemu MVP-ju končnice Lige NBA - Tonyju Parkerju. V madridskem nadaljevanju so klonili še Turki (66:51), temu pa je sledila bleščeča zmaga nad Nemčijo (77:47) za osupljivih 30 točk. Na prestižni tekmi za 1. mesto v skupini je Litva (61:80) prekinila niz pet uspehov slovenske izbrane vrste.

Na koncu le dosegli cilj
Sledil je infarktni četrtfinale z Grki (62:63), ki so zmagali potem, ko so le slabi dve minuti pred koncem zaostajali za deset točk. Slovenija je bila v šoku še dobrih 20 ur pozneje, ko so Dirk Nowitzki in Nemci (65:69) vrnili za ponižanje. Ko je kazalo, da bo vse šlo po zlu, so Slovenci še drugič, tokrat preprečljivo, premagali Francoze (88:74) in si zagotovili nastop na prihodnjem EP-ju in nadaljevanje olimpijske poti.