Tigrayskim silam se je iztekel tridnevni ultimat za predajo, zato bo etiopska vojska kmalu začela "zaključno ofenzivo", je na Facebooku zapisal premier Abiy Ahmed. Vladne sile trdijo, da nadzorujejo zahodni del Tigraya, kjer so potekali srditi boji, med koncem tedna naj bi osvojili mesto Alamata južno od prestolnice Mekele.

Nekdanji etiopski diplomat, zdaj svetovalec TPLF-ja, Fesseha Tessema, je za BBC dejal, da vladne sile bombardirajo civilna območja v Mekeleju. Etiopska vlada zanika navedbe in trdi, da so napadi uperjeni proti silam TPLF-ja.

Zaradi prekinjenih telekomunikacij in interneta je sicer preverjanje stanja na terenu izredno oteženo, navajajo večje medijske hiše.

V spopadih naj bi umrlo že več sto ljudi, očividci pa obe strani obsojajo grozodejstev nad civilisti, navaja Al Džazira.

"Prihajajo z noži in palicami, za njimi so tanki"

Združeni narodi so medtem posvarili pred humanitarno krizo. Dnevno čez mejo zbeži po okoli 4000 ljudi, skupno jih je pobegnilo že več kot 27.000, je sporočil tiskovni predstavnik Visokega komisariata ZN-a za begunce (UNHCR) Babar Baloch. UNHCR je v pripravljenosti, da ponudi pomoč, ko bodo varnostne razmere to dopuščale in ko bo Tigray sploh dostopen.

"Ti ljudje prihajajo z noži in palicami in želijo napasti prebivalce. Za njimi je etiopska vojska s tanki. Noži in palice niso težava, težava so tanki. Napadli in požgali so celotno območje," je po poročanju Al Džazire v Sudanu dejal eden izmed beguncev, Thimon Abrah. "Kadar je ubit mož, ali celo otrok, je to maščevanje. Gre za plemensko vojno," pa je dejal begunec Tedey Benjamin.

Sorodna novica Spopadi z noži in mačetami: V Etiopiji na stotine mrtvih, večina civilistov

Amnesty International je prejšnji teden poročal o pokolu z noži in mačetami v kraju May Cadera, etiopska komisija za človekove pravice pa je tja napotila svojo ekipo preiskovalcev.

Urad ZN-a za koordinacijo humanitarne pomoči (OCHA) je ob tem sporočil, da je število beguncev v Sudanu najbrž le delček vseh, ki so zaradi bojev pobegnili z domov. "V Tigrayu morda poteka množično razseljevanje, poskušamo se pripraviti po najboljših močeh," je povedal tiskovni predstavnik Jens Laerke.

V etiopsko prestolnico Adis Abebo je medtem prispel konvoj z okoli 200 mednarodnimi delavci iz Tigraya, še okoli 400 naj bi jih evakuirali v sredo, poroča Al Džazira.

V Tigrayu naj bi bivalo okoli pet milijonov ljudi, številni so že zdaj odvisni od humanitarne pomoči. Premier Abiy Ahmed je glede beguncev sicer dejal, da je njegova vlada pripravljena "sprejeti in znova integrirati Etiopijce, ki bežijo v sosednje države", poroča BBC.

Abiy zavrača pozive k dialogu

Mednarodna politika medtem poziva sprti strani, naj se usedeta za pogajalsko mizo. Kenijski predsednik Uhuru Kenyatta je v ponedeljek pozval vlado Etiopije in TPLF, naj najdeta miroljubno rešitev krize, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Podoben poziv je prišel tudi iz Ugande.

Etiopska vlada pozive k premirju zavrača, saj tigrayce označuje za uporniško skupino znotraj države. Etiopska vlada je na začetku novembra v Tigray poslala svojo vojsko, potem ko naj bi TPLF napadel tamkajšnje vladno oporišče.

Napetosti so se predtem stopnjevale dalj časa. TPLF je desetletja dominiral tako v vojaškem kot političnem življenju v Tigrayu, nato pa je oblast v Etiopiji prevzel Abiy Ahmed in začel uvajati reforme. Med drugim je zrušil koalicijo številnih etnično ustanovljenih strank in jih združil v eno samo nacionalno stranko, ki se ji TPLF ni želel pridružiti.

V Tigrayu je TPLF septembra izvedel volitve, na katerih so prepričljivo zmagali. Etiopska vlada je volitve označila za nezakonite, saj v državi ob pandemiji velja prepoved volitev, TPLF pa so označili za uporniško skupino. TPLF na drugi strani obtožuje Abiya Ahmeda, da pandemijo izkorišča za vztrajanje na oblasti, saj bi morale letos spomladi potekati volitve, ki jih je vlada prestavila na prihodnje leto.