Pospešen proces digitalne preobrazbe v Afriki traja že nekaj časa, a je dobil nov zagon med pandemijo s številnimi zaprtji javnega življenja, ki so ohromili delovanje družbe in njeno delovanje prenesli na digitalne platforme. Najbolj se je to izrazilo v premiku opravljanja storitev na številne spletne in mobilne aplikacije, kjer še posebej izstopajo mobilne denarnice, ki so v zadnjih letih postale zgodba o uspehu finančno tehnološkega razvoja v Afriki, s katerim prehiteva druge celine.

A digitalizacija, ki je zajela celino že pred pandemijo, je revolucionirala pristope še na drugih področjih in prinesla tudi pomemben napredek pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe, inovacijah v kmetijstvu in načinih izobraževanja, ob tem pa med drugimi pridobitvami izboljšala tudi pobiranje davkov in boj proti korupciji.

Afriške države kar tekmujejo med seboj, katera si bo zastavila bolj ambiciozne načrte za digitalizacijo in prej dosegla popolnoma brezgotovinsko poslovanje, ki je med pandemijo zaradi izjemnega porasta brezstičnega plačevanja ponekod postalo že prevladujoče.

Vse večja dostopnost prenosnih telefonov, ki je za večino Afričanov glavna ali edina povezava do svetovnega spleta, je pripomogla k živahni mobilni industriji s številnimi finančno tehnološkimi podjetji, ki vse pomembneje prispevajo k rasti gospodarstva. Po podatkih Svetovnega združenja mobilnih operaterjev (GSMA) so leta 2020 mobilne tehnologije in storitve ustvarile 130 milijard dolarjev vrednosti oz. 8 odstotkov BDP-ja podsaharske Afrike, znesek pa se bo po napovedih do leta 2025 zvišal na 155 milijard dolarjev.

Med vsemi celinami je Afrika po podatkih iz poročila, ki ga je lani septembra pripravil GSMA, daleč spredaj med vsemi regijami na svetu pri uporabi mobilnih denarnic, pri katerih za plačevanje storitev in nakupov ni nujno treba imeti odprtega bančnega računa. Denar se nalaga na varen elektronski račun, ki je povezan s številko mobilnega telefona, prek katerega lahko potem nakupujejo, plačujejo, nakazujejo ali varčujejo.

Na celini je pri 157 ponudnikih mobilnih denarnih storitev registriranih 548 milijonov računov, od katerih jih je na mesečni ravni aktivnih 159 milijonov. Konec leta 2020 je podsaharska Afrika predstavljala 64 odstotkov vrednosti vse mobilnih prenakazil po svetu, ki je v primerjavi z letom prej narasla za 23 odstotkov, na 490 milijard dolarjev. Pri uporabi prednjačita zahodna in vzhodna Afrika, a tudi ostali deli ne zaostajajo veliko.

Hitra rast tehnoloških središč in podjetij

Kot gobe po dežju rastejo tehnološka središča in inkubatorji, in če jih je bilo po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) leta 2016 še 314, jih je bilo tri leta pozneje na celini aktivnih že 643. Države z največjim številom tehnoloških središč so Nigerija, Južna Afrika, Egipt in Kenija.

Afriška zagonska podjetja so v prvih osmih mesecih leta 2021 zbrala več kot dve milijardi dolarjev, kar je več kapitala kot v letih 2019 in 2020 skupaj. Med vodilnimi zagonskimi podjetji so prav tista iz finančno-tehnološkega sektorja, na katere odpadeta dve tretjini od zbranih sredstev.

Po navedbah portala TechCrunch so od skoraj pet milijard dolarjev zbranega denarja tri milijarde dobila finančno tehnološka podjetja, kar je še enkrat več kot leta 2020 in trikrat več od leta 2019. Tudi obeti za prihodnost so dobri zaradi napovedi širjenja dostopnosti medmrežja in števila uporabnikov prenosnih telefonov, za kar bo imelo največ zaslug hitro rastoči srednji razred in mlado prebivalstvo.

Predvsem na mlado in vse bolj izobraženo prebivalstvo računajo ponudniki mobilnih storitev v Afriki, kjer je več kot 40 odstotkov prebivalstva mlajših od 15 let in prav zaradi njih pričakujejo nadaljnjo visoko rast števila imetnikov prvega prenosnega telefona. Do leta 2025 naj bi se tako število uporabnikov prenosnih telefonov povečalo za 120 milijonov, na skupno 615 milijonov, kar predstavlja približno polovico vseh prebivalcev v podsaharski Afriki.

Z naraščanjem števila uporabnikov prenosnih telefonov narašča tudi uporaba mobilnega medmrežja, ki prinaša prednost pri zagotavljanju povezanosti oddaljenih in odročnih območij s svetovnim spletom, saj je širokopasovni dostop še vedno omejen pretežno na poseljena območja. Če je konec leta 2020 mobilno medmrežje uporabljalo 303 milijoni Afričanov oz. 28 odstotkov populacije, bo to število v petih letih poskočilo za 170 milijonov, s čimer se bo medmrežna penetracija povečala na skoraj 40 odstotkov prebivalcev.

Trendu visoke rasti uporabnikov sledi tudi uporaba mobilnega bančništva, kar je sicer značilno za regije s podhranjenim bančnim sistemom in slabo infrastrukturo, predvsem v Afriki in Aziji, zato tudi ne čudi, da je med prvimi na svetu Somalija, ki že tri desetletja išče izhod iz državljanske vojne in nestabilnosti.

Somalija med prvimi na svetu

Somalijska prestolnica Mogadiš je, kot se spominja direktor glavnega operaterja v državi Ahmed Mohamed Jusuf, svoj prvi bankomat dobila šele leta 2014, a bo tudi ta kmalu postal preteklost, če se bodo uresničili načrti, da postane Somalija prva brezgotovinska država na svetu.

Somalija je že na prvem mestu po uporabi mobilnih plačilnih storitev, ki jih uporablja več 70 odstotkov od skoraj 16 milijonov prebivalcev. Desetletja državljanske vojne in spopadov so uničila bančni sektor, ki pa je s prihodom mobilnega plačevanja znova zaživel in zacvetel, tudi po zaslugi nakazil somalijskih izseljencev v tujini, ki predstavljajo pomemben vir preživetja prebivalcev in veliko priložnost za finančno tehnološki sektor v državi.

Somalci, od katerih večina v življenju nikoli ni imela bančnega računa, danes skoraj vse nakupe, prodaje in nakazila že opravijo z mobilnim plačevanjem, ki se je pojavilo pred desetletjem in je zdaj popolnoma izpodrinilo gotovino iz poslovanja. Z mobilnimi denarnicami je dostop do finančnih storitev postal lažji in cenejši, poleg tega pa so se zmanjšala tveganja, ki jih poslovanje z gotovino predstavlja, od varnosti do korupcije.

Ruanda zvezda gospodarskega razvoja

Ruanda ne zaostaja veliko za Somalijo pri doseganju brezgotovinskega poslovanja, ki ga želi polno uveljaviti do leta 2024. Načrti 12-milijonske osrednjeafriške države, ki je po površini le malce večja od Slovenije, so postati središče za finančno tehnološki sektor in vodilni igralec na celini pri uvajanju digitalnega gospodarstva. Urad Združenih narodov za kapitalski razvoj (UNCDF) navaja, da je še leta 2011 nakupovanje po spletu predstavljalo le 3 odstotke BDP-ja in do leta 2017 naraslo na 27 odstotkov, medtem ko imajo oblasti cilj doseči 80 odstotkov do leta 2024. Glede na poročilo iz leta 2019, je vrednost mobilnih transakcij med letoma 2012 in 2018 narasla s 178 milijonov dolarjev na dve milijardi dolarjev.

Obdobje visoke gospodarske rasti, ki je v zadnjem desetletju dosegla povprečno več kot 7 odstotkov, je v trenutku, ko se je leta 2019 rast povzpela celo na več na deset odstotkov in je bila država sredi gospodarskega razcveta, prizadela pandemija, ki je leta 2020 državo pahnila v prvo recesijo po letu 1994.

Na lestvici enostavnosti poslovanja (Doing business report), ki jo pripravlja Svetovna banka, je Ruanda za Mavricijem druga afriška država na 38. mestu, potem ko je bila leta 2019 že na 29. mestu. “Fintech je prednostna naloga Ruande,” je za New African Magazine dejal Ntoudi Mouyelo iz vladne agencije, ki upravlja pred dvema letoma ustanovljen mednarodni finančni center (KIFC) v glavnem mestu Kigali, ki naj bi še utrdil položaj Ruande na afriškem finančnem in digitalnem zemljevidu Afrike. KIFC je del vizije Ruanda 2050, ki temelji na digitalni preobrazbi in potrebah četrte industrijske revolucije, s čimer se hoče do leta 2035 prebiti med države s srednjimi dohodki in do leta 2050 med države z visokimi dohodki.

Del te agende je tudi inovacijsko mesto v Kigaliju, ki je zamišljeno kot inovacijsko vozlišče za spodbujanje gospodarskega razvoja v Ruandi, soseščini in na celini. Okoli dve milijardi dolarjev vreden projekt na 60 hektarjih je paradni konj predsednika Paula Kagameja, ki naj bi letno ustvaril 2600 izobraženih kadrov in ob končanju projekta 50.000 novih zaposlitev. Oblasti napovedujejo, da bo inovacijsko mesto prispevalo 150 milijonov dolarjev pri izvozu in privabilo 300 milijonov dolarjev neposrednih tujih naložb.

Uvajanje digitalne valute

V okviru iskanja izboljšanja poslovanja s pomočjo novih tehnoloških rešitev je oktobra lani Nigerija kot prva v Afriki in med redkimi državami na svetu uvedla centralno bančno digitalno valuto (CBDC). Oblasti predvidevajo, da bo eNaira prispevala k povečanju nakazil iz tujine, spodbudila trgovanje z drugimi državami, izboljšala finančno vključenost in omogočila lažje izplačevanje socialnih dodatkov.

Uvedba eNaire naj bi okrepila gospodarsko dejavnost in v naslednjih desetih letih prinesla dodatnih skoraj 30 milijard dolarjev k BDP-ju. Z idejo uvedbe CBDC-ja se poigravajo tudi v Gani, Maroku, Tuniziji, Keniji in Madagaskarju, medtem ko se Južna Afrika že pripravlja na testno fazo.

Ena od ključnih prednosti CBDC-ja bo finančna vključenost Nigerijcev, ki so z zaprtjem številnih bančnih poslovalnic med pandemijo ostali brez dostopa do finančnega sistema, še posebej tisti zunaj urbanih središč. Kot navaja portal African Business je želja oblasti, da z eNairo v bančni sistem vključijo številne prebivalce, ki so brez bančnih računov. Takih je bilo v 200-milijonski Nigeriji leta 2020 okoli 55 odstotkov odraslih oz. okoli 58 milijonov ljudi, od katerih pa jih ima 35 milijonov mobilni telefon in tako lahko uporabljajo mobilne denarnice, prek katerih je mogoče poslovati z eNairo.

Ena QR-koda za vse nakupe

Razvoj mobilnega bančništva je vlade afriških držav ujel nepripravljene glede ustrezne zakonodaje in enotnih standardov, zato hitijo s pripravo pravil, ki bodo urejala področje digitalnih financ. Gana je z enim od takih ukrepov postala prva država v Afriki, ki je uvedla plačevanje prek univerzalne QR-kode, s pomočjo katere lahko vsi prebivalci nakupujejo s svojimi mobilnimi denarnicami, iz bančnih računov ali s kreditnimi karticami, ne glede na to, ali imajo odprt bančni račun ali ne.

Po besedah podpredsednika države Mahamuduja Bawumie leta 2020 ob uvedbi enotne QR-kode, bo ta plačilni sistem zajel tudi tiste, ki so bili zgodovinsko izključeni iz finančnega sistema. Kot je dejal na slovesnosti v Akri, ima brezgotovinsko poslovanje številne prednosti, od ozaveščanja o preglednosti, preprečevanja ropov do spodbujanja digitalnega gospodarstva in finančno-tehnološkega sektorja ter izogibanja stikov v času pandemije.

V projekt so vključene glavne banke in telekomunikacijski operaterji, ki bodo delovali na enotni platformi, kar je za Bawumio ključnega pomena. Koda ne bo delovala samo na pametnih telefonih, ki si jih mnogi prebivalci ne morejo privoščiti, ampak tudi na cenejših t. i. funkcionalnih telefonih. V okviru digitalne preobrazbe je bil pomemben korak leta 2017, ko so v ganska pristanišča uvedli brezpapirno delovanje, ki je močno skrajšalo čas odprave tovora, in model uporabili tudi pri izdajanju vozniških dovoljenj, potnih listov in registracije podjetja.

Enotni digitalni trg

Digitalno poslovanje je eden od stebrov prostega afriškega trgovinskega območja (AfCFTA), ki je zaživelo lani, članice pa so vse afriške države z izjemo Eritreje. AfCFTA v enotno prostotrgovinsko območje združuje celotno celino, z njeno uvedbo pa želijo pospešiti trgovino med afriškimi državami, ki več trgujejo s svetom kot pa med seboj, in s tem zmanjšati razvojni zaostanek afriškega gospodarstva za drugimi celinami.

Za uresničevanje sporazuma o prosti trgovini na celini in napovedane vzpostavitve enotnega digitalnega trga bo potrebna tehnična infrastruktura in v tem ganski analitik pri AfCFTA Louis Yaw Afful vidi priložnost za digitalno trgovanje in njegovo rast, saj večina držav še nima tehnične podpore za izvajanje sporazuma. A kot je Afful predvidel za Deutsche Welle, se bodo ob postopni uvedbi digitalnega trgovanja vzpostavljale tudi dobavne in nabavne verige, za kar snovalci upajo, da bo poganjalo znotrajafriško trgovino.

Širokopasovna povezava še vedno peša

Kljub razmahu mobilna tehnologija še ne more nadomestiti manka, ki ga ima Afrika pri medmrežni povezanosti. Nathaniel Allen iz Afriškega centra za strateške študije v svoji obravnavi afriške digitalne preobrazbe opozarja na pomanjkljivosti trenutnega digitalnega razvoja.

Cenovno dostopno medmrežje in zanesljiva elektrika sta še vedno daleč od dosega številnih Afričanov z nizkimi dohodki, čeprav prav medmrežje spreminja življenja na bolje in njegov dostop prispeva k blaginji gospodinjstev. Kot navaja študijo iz Senegala, je pokritost nekega območja s signalom 3G prispevala k 14-odstotni rasti porabe in 10-odstotnemu padcu revščine na tem območju.

Razvoju digitalnega gospodarstva mora zato slediti medmrežna penetracija, še posebej širokopasovna povezava, ki bo zagotavljala cenejše in zmogljivejše medmrežje. V te posle so pred leti skozi velika vrata vstopili ameriški spletni velikani, ki so se v želji po zanesljivi povezanosti s svojimi vse bolj razširjenimi in zahtevnimi podatkovnimi bazami po vsem svetu podali v gradnjo svetovnega podvodnega omrežja kablov.

Velike načrte za Afriko sta v zadnjih dveh letih napovedala Facebook in Google. Prvi bo v okviru skupnega projekta z afriškimi in kitajskimi partnerji 2Africa napeljal najdaljši podvodni kabel na svetu, ki bo povezoval Evropo, Afriko in Azijo, medtem ko drugi napoveduje postavitev svoje povezave s podvodnim kablom.

Čeprav mnogi upajo v prispevek digitalne preobrazbe pri ustvarjanju novih delovnih mest, pa je teh še vedno premalo. OECD navaja, da operaterji in 20 najhitreje rastočih zagonskih podjetij zaposlujejo okoli 300.000 ljudi, kar je premalo za službe in usposabljanje za 29 milijonov mladih Afričanov, ki bodo vsako leto dopolnili 16 let.

Odgovornost držav pri uvajanju novih tehnologij

Vsi opazovalci opozarjajo na odgovornost vlad pri uvajanju novih tehnologij, ki lahko na eni strani prinesejo ogromno koristi, a na drugi veliko gorja. Letalniki so se izkazali kot izjemno koristni pri premagovanju logističnih ovir, še posebej pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe, a tudi močno orožje na bojiščih v Afriki.

Varnostne kamere in tehnologija prepoznavanja obraza pomagajo oblastem pri preprečevanju kriminala in terorističnih napadov, vendar jih oblasti kaj hitro lahko zlorabijo za represijo nad svojimi državljani. Zato po Allenovih besedah dediščina digitalne revolucije v Afriki ne bo določena z razvojem tehnologije, ampak kako bodo države to tehnologijo uporabljale.