Po njegovih besedah je namen turške vojske zagotoviti stabilnost vlade narodne enotnosti v Tripoliju, ki ima podporo ZN-a. Vlada se namreč bojuje proti uporniškim silam pod poveljstvom generala Kalife Haftarja z vzhoda države.

Haftarja podpirajo Egipt in Združeni arabski emirati, vlado v Tripoliju pa med drugim Turčija in Katar. Turška vlada ni pojasnila obsega svoje vojaške prisotnosti v Libiji.

Erdogan je dejal, da naloga turške vojske v Libiji "ni boj", ampak "podpora legitimni vladi in izogibanje humanitarni tragediji", poroča BBC.

V ponedeljek naj bi se za zaprtimi vrati sestal Varnostni svet ZN-a, ki naj bi razpravljal o razmerah v Libiji, v sredo pa bo v Kairu srečanje zunanjih ministrov Egipta, Francije, Italije, Grčije in Cipra.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell je medtem posvaril pred okrepitvijo spopadov v Libiji. "Zadnji razvoj v Libiji nakazuje, da bi se lahko nasilje v okolici Tripolija zaostrilo v vsakem trenutku," je opozoril Borrell. Ob tem je obsodil napade, kakršen je bil sobotni na vojaško šolo v Tripoliju, v katerem je bilo ubitih najmanj 30 ljudi. Takšni napadi po njegovih besedah prinašajo samo še več nasilja in človeškega trpljenja.

"Danes je bolj nujno kot kdaj koli iskreno prizadevanje za politično rešitev krize v Libiji," je visoki zunanjepolitični predstavnik Unije poudaril v sporočilu za javnost. "Evropska unija poziva vse strani, naj sodelujejo v političnem procesu pod okriljem ZN-a. EU bo še naprej vlagal vse napore v iskanje mirne in politične rešitve tega procesa," je dodal Borrell.

O tej severnoafriški državi sta po telefonu govorila tudi Erdogan in nemška kanclerka Angela Merkel. Podrobnosti o vsebini njunega pogovora za zdaj niso znane.

Več držav obsodilo turško posredovanje

Več držav je že obsodilo dejanje Turčije, tudi ZDA. Ameriški predsednik Donald Trump je prejšnji teden Erdoganu po telefonu dejal, da "tuje vmešavanje zapleta razmere v Libiji".

Egipt medtem vojaško posredovanje v Libiji označuje za "vprašanje egiptovske državne varnosti", ob tem pa je Kairo napovedal, da bo izničil napore za prevzem nadzora nad svojo sosedo.

Napotitev turške vojske so v skupni izjavi obsodili tudi Izrael, Grčija in Ciper. Označili so jo za nevarno grožnjo regionalni stabilnosti in opozorili, da pomeni kršitev orožarskega embarga ZN-a za Libijo, katerega namen naj bi bil končati leta nasilja. Tega je sprožilo posredovanje Zahoda leta 2011, ko so s pomočjo članic Nata libijski uporniki odstavili in ubili dolgoletnega voditelja Moamerja Gadafija.

Erdogan je dejal, da jih je libijska vlada prosila za vojaško pomoč. Napotitev turške vojske v Libijo je prejšnji teden podprlo 325 turških poslank in poslancev, proti pa jih je bilo 184.

Haftarjeve sile: Zavzeli smo Sirto

Medtem so Haftarjeve sile sporočile, da so zavzele strateško pomembno pristaniško mesto Sirta, ki je bilo od leta 2016 pod nadzorom sil mednarodno priznane libijske vlade.

Tiskovni predstavnik Haftarjeve Libijske narodne vojske Ahmad Al Mesmari je po nekajurni operaciji sporočil, da so mesto danes "povsem osvobodili", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pred tem so sporočili, da so zavzeli letališče v vojaškem oporišču mesta ter pri tem zajeli več vojakov in njihovo opremo.

Sirta, Gadafijev rojstni kraj, leži okoli 450 kilometrov vzhodno od Tripolija, sile mednarodno priznane vlade pa so jo iz rok Islamske države osvobodile decembra 2016.