Suša, najhujša v 40 letih, je povsem opustošila odročne poljedelske skupnosti na jugu te otoške države, zaradi česar morajo družine zdaj nabirati žuželke, da lahko preživijo.

"Govorimo o skrajnih razmerah, o lakoti, in to ne zaradi vojn, ampak zaradi podnebja," pravi Shelley Thakral iz ZN-ovega programa za hrano.

ZN ocenjuje, da trenutno na Madagaskarju za najhujšo obliko lakote trpi 30.000 ljudi, število pa naj bi se še močno povečalo v tem času, ko Madagaskar vstopa v še bolj sušno sezono, to je čas pred žetvijo.

"Česa takega svet še ni videl. Ti ljudje niso storili nič, kar bi doprineslo k podnebnim spremembam. Ne kurijo fosilnih goriv ali kaj podobnega, a kljub temu nosijo največje breme podnebnih sprememb," je dejala Thakralova.

Hrane ni, dežja ni

V odročni vasici Fandiova so se tamkajšnje družine zatekle k uživanju kobilic.

"Žuželke očistim, kar se le da, ampak vode skoraj nimamo," je za BBC povedala Tamaria, mama štirih otrok. "Z otroki to jemo vsak dan že osem mesecev, ker nimamo nič drugega, dežja ni, tako da niti ne zraste nič, kar smo posejali."

"Danes nimamo absolutno nič hrane, razen kaktusovih listov," pa je povedala Bole, mama treh otrok.

Njen mož je pred kratkim umrl zaradi sestradanosti, prav tako soseda, tako da je prevzela nase še skrb za njena dva otroka. "Kaj naj rečem? Naše življenje se vrti samo še okoli iskanja kaktusov, da bi preživeli."

Madagaskar kot opozorilo svetu?

Čeprav so suše na Madagaskarju pogoste, otok pa je tudi redno na udaru sprememb vremenskih vzorcev, ki jih povzroča El Nino, pa stroka meni, da se da podnebne spremembe neposredno povezati s trenutno krizo.

"Iz zadnjega poročila IPCC-ja je razvidno, da izkuša Madagaskar vse večjo sušo. To se bo samo še slabšalo, če se podnebne spremembe ne bodo umirile. V mnogo pogledih bi bil Madagaskar lahko zelo močen argument, da bi ljudje spremenili svoje navade," meni dr. Rondro Barimalala, znanstvenik z Madagaskarja, ki dela na univerzi v Cape Townu v Južni Afriki.