"Odločili smo se, da se umaknemo iz Amhare in Afarja v Tigraj. Želimo odpreti vrata humanitarni pomoči," je sporočil Getachew Reda, tiskovni predstavnik Tigrajske ljudske osvobodilne fronte (TPLF), ki je tri desetletja vodila Etiopijo do leta 2018, ko je z obljubami o političnih reformah postal premier Abij Ahmed.

Napetosti med pripadniki nekdanje vladajoče elite iz TPLF-ja in Abijem so se pojavile že ob njegovem prihodu na oblast, saj so mu Tigrajci očitali centralizacijo, poskus podreditve pokrajin osrednjim oblastem in rušenje federalne ureditve države.

Abij je na začetku novembra lani v Tigraj poslal vojsko, potem ko so tigrajski uporniki napadli sedež severnega poveljstva etiopske vojske. Že istega meseca je etiopska vojska osvojila pokrajinsko prestolnico Mekele in Abij je razglasil zmago, vendar so se uporniki pobrali in do junija osvojili večino pokrajine, od koder so pregnali vladne sile.

Uporniki se niso ustavili samo pri nadzoru nad Tigrajem, ampak so zasedli še dele sosednjih pokrajin Amhara in Afar, nato pa začeli napredovati še proti etiopski prestolnici Adis Abeba in napovedali skorajšnjo končno zmago. Zaradi strahu pred pohodom upornikov na prestolnico so številne države, med njimi tudi ZDA, Francija in Velika Britanija, pozvale svoje državljane, naj zapustijo Etiopijo, čeprav je vlada vztrajala, da je mesto varno.

V nekem trenutku se je vladnim vojakom na bojišču pridružil tudi Abij, ki je leta 2019 prejel Nobelovo nagrado za mir za končanje vojne s sosednjo Eritrejo. Nekateri so prav odhodu Abija na bojišče pripisovali zasluge za preobrat v vojni, medtem ko drugi opozarjajo, da so k zmagam vladnih sil nad uporniki največ pripomogli brezpilotni letalniki, ki jih je vlada kupila od Turčije in Kitajske, s katerimi so nato izvajali napade na upornike.

Preobrat za upornike, priložnost za premirje

Reda je pojasnil, da je bila odločitev za umik upornikov sprejeta pred nekaj tedni. Ta poteza sicer pomeni velik preobrat za upornike, ki so pred tem zavrnili vztrajanje vlade, da se morajo umakniti iz Afarja in Amhare, da bi sploh lahko začeli mirovna pogajanja.

Kot je še dejal Reda, upajo, da bo po njihovem umiku mednarodna skupnost pritisnila na Etiopijo in Eritrejo, ki je etiopski vojski pomagala v bojih z uporniki, da prenehata vojaške operacije v Tigraju.

Vodja TPLF-ja Debretsion Gebremichael je pozval k vzpostavitvi prepovedi poletov nad Tigrajem, embargo na uvoz orožja za Etiopijo in Eritrejo ter oblikovanje mehanizma v okviru Združenih narodov, s katerim bi zagotovili, da vse tuje sile zapustijo pokrajino.

Čeprav ni verjetno, da bo oblast v Adis Abebi sprejela zahteve TPLF-ja, pa po mnenju poznavalca razmer na Afriškem rogu Willa Davisona iz Mednarodne krizne skupine (International Crisis Group) sporočilo upornikov pomeni, da je priložnost za mirovna pogajanja med sprtima stranema.

Kot je Davison povedal za Reuters, pomemben preobrat pomeni umik zahteve upornikov, da se iz zahodnega dela pokrajine, ki velja za sporno ozemlje, umaknejo sovražne sile, s čimer so pogojevali pristop k mirovnim pogajanjem. Zdaj naj bi bili pripravljeni to zahtevo vključiti v sam mirovni proces.

Za etiopsko vlado bo po mnenju Davisona težko sprejeti zahtevo po ohranitvi tigrajskih sil, a tudi to bi lahko bil predmet pogajanj med TPLF-jem in Adis Abebo.

Prekinitev spopad bi pomenila ogromno olajšanje za prebivalstvo, ki se zaradi vojne spopada z lakoto in pomanjkanjem. Tako naj bi bilo v Tigraju na robu lakote okoli 400.000 ljudi, saj etiopska vlada blokira dostavo humanitarne pomoči. Po ocenah ZN-a je bilo zaradi spopadov razseljenih več kot dva milijona ljudi, obe strani pa poročata tudi o množičnih pobojih in posilstvih.