Dejstvo, da je v Somaliji 700 ameriških vojakov, je v ZDA pritegnilo malo pozornosti, čeprav Pentagon trdi, da je bila ta misija ključna pri prizadevanjih za boj proti skrajnežem. Nekateri vojaki se bodo premaknili v sosede Somalije, od koder bodo še vedno lahko sodelovali v morebitnih operacijah v tej državi, druge pa bodo poslali na služenje zunaj vzhodnoafriške regije.

Američani so se letos že umaknili iz somalijskih mest Bossaso in Galkayo, še vedno pa se nahajajo v pristanišču Kismayo, zračnem oporišču Baledogle in prestolnici Mogadiš. Ameriške sile so v državi urile in pomagale somalijskim specialnim enotam Danab, ki predstavljajo jedro boja proti Al Šababu.

Umik mora biti končan čez dober mesec

Pentagon je ob tem zavrnil domneve, da bi umik lahko pomenil poslabšanje varnostnega položaja v Somaliji. Državo namreč letos čakajo tako predsedniške kot parlamentarne volitve, kar bi lahko povzročilo nemire. V državi je na začetku 90. let 20. stoletja izbruhnila državljanska vojna, v zadnjem desetletju pa je tujim mirovnim silam s podporo Afriške unije in ameriških vojakov iz rok milice Al Šabab uspelo znova prevzeti nadzor nad Mogadišem in nekaterimi drugimi predeli države. Z umikom Američanov se somalijski predsednik Mohamed Abdullahi Farmaajo ne strinja, nadaljevanje ameriške navzočnosti v tej državi je zagovarjal tudi ameriški obrambni minister Mark Esper, ki ga je Trump odstavil prejšnji mesec.

Umik ZDA iz Somalije mora biti končan do 15. januarja ‒ do istega datuma bodo ZDA zmanjšale število svojih vojakov tudi v Afganistanu in Iraku. V Afganistanu bo namesto dozdajšnjih 5000 ostalo 2500 ameriških vojakov, v Iraku pa namesto 3000 2500. Odhajajoči predsednik Trump si je namreč ves čas prizadeval za vrnitev vojakov v domovino, saj ima ameriške vojaške misije v tujini za neučinkovite in drage.