Osnutek resolucije za odpravo sankcij, ki so veljale skoraj desetletje, je vložila Velika Britanija. Resolucija odpravlja embargo na orožje, prepoved potovanj za posameznike in podjetja ter zamrznitev sredstev. Eritrejska vlada po umiku sankcij zahteva kompenzacijo za sankcije, za katere še naprej vztraja, da so bile politično motivirane.

Sankcije je leta 2009 Varnostni svet ZN-a uvedel zaradi poročil, da Eritreja oborožuje in usposablja oborožene skupine, med njimi Al Šabab. Državo so kritizirali tudi zaradi zlorab človekovih pravic in obveznega služenja vojaškega roka, zaradi česar se je več deset tisoč mladih Eritrejcev podalo na pot proti Evropi, poroča BBC.

Država je vseskozi zanikala obsodbe o urjenju oboroženih skupin, kar je označila za izmišljotino ameriških obveščevalnih služb. ZDA so namreč tesna zaveznica sosednje Etiopije, katere del je bila nekdaj tudi Eritreja.

Nepričakovan dogovor o meji z Etiopijo
Eritreja se je leta 1993 odcepila od Etiopije, pet let pozneje pa sta se državi zaradi spora o meji zapletli v vojno. Dve leti pozneje sta sklenili mirovni sporazum, vendar je spor med državama ostal, saj Etiopija ni privolila v razmejitev.

Ko je aprila vodenje etiopske vlade prevzel Abij Ahmed, je vlada nepričakovano sprejela dogovor o meji in državi sta julija podpisali mirovni sporazum ter znova vzpostavili transportne vezi.

Etiopski veleposlanik pri ZN-u Taye Atske Selassie je pozdravil odpravo sankcij in ocenil, da to pomeni novo poglavje v normalizaciji odnosov na Afriškem rogu. Otoplitev odnosov med Etiopijo in Eritrejo je sprožila pestro diplomatsko dogajanje na Afriškem rogu. Somalija in Eritreja sta po letih sovražnosti vzpostavili diplomatske odnose, napetosti pa so se zmanjšale tudi med Eritrejo in Džibutijem.

Begunci še naprej bežijo iz države
Država mora sicer šele stopiti na pot demokratičnih reform in spoštovanja človekovih pravic, navaja Quartz. ZDA Eritrejo uvrščajo med države z najmanj verske svobode. V zadnjih letih se je na pot proti Evropi podalo veliko število Eritrejcev. Od odprtja meje z Etiopijo dnevno iz države pobegne do 500 Eritrejcev.

Eritreja leži na strateško pomembni lokaciji ob Rdečem morju, ki povezuje Evropo, Afriko in Bližnji vzhod. Na koncu 19. stoletja je Italija ozemlje Eritreje razglasila za svojo kolonijo. Med drugo svetovno vojno so jo zavzele in nadzor prevzele britanske sile. Leta 1952 je s posredovanjem ZN-a država postala del Etiopsko-eritrejske federacije.

Deset let pozneje je etiopski diktator Haile Selassie Eritrejo priključil Etiopiji in s tem sprožil 30 let trajajočo vojno, ki se je z zmago Eritreje končala leta 1991. Dve leti pozneje se je država z referendumom tudi osamosvojila – vse odtlej pa je na oblasti predsednik Isaias Afwerki.

Oporišče Savdijcem za vojno v Jemnu
Pod njegovo vladavino se je država znašla v mednarodni izolaciji, iz katere le počasi stopa. Pogovore za zmanjšanje migracij je z eritrejsko vlado začela Evropska unija, država pa je postala tudi ena glavnih zaveznic Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov, ki jim na svojem ozemlju nudi oporišča za vojno v Jemnu.