UNHCR je v nedavnem poročilu pozval h koncu "gnusnega nasilja", ki ga v Burkina Fasu, Maliju in Nigru izvajajo "oborožene uporniške skupine in kriminalne tolpe".
Napade na območju izvajata predvsem džihadistični skupini, z Al Kaido povezana Džamat Nusrat Al-Islam Wal-Muslimin (JNIM) ter veja Islamske države v Zahodni Afriki, Islamska država v širši Sahari (ISGS). ACLED (podatkovni projekt spremljanja oboroženih spopadov) ob tem opozarja tudi na nasilje državnih vojaških sil v zadnjih dveh letih.
Samo januarja je moralo pred nasiljem v Burkina Fasu in Nigru pobegniti 21.000 ljudi. Na severu Burkina Fasa je od 31. decembra pred oboroženimi napadi v okolici mesta Koumri pobegnilo 11.000 ljudi, večinoma ženske in otroci, ki so jih sprejeli prebivalci krajev Ouahigouya in Barga samo 35 kilometrov severneje, kjer je UNHCR postavil zasilna šotorišča.
Nekaj tisoč kilometrov vzhodneje, a prav tako v sahelskem pasu, je v Darfurju pred dobrim tednom dni znova izbruhnilo medetnično nasilje. V treh dneh spopadov med arabskimi nomadi in skupnostjo Masalitov je bilo ubitih 155 ljudi, razseljenih pa več deset tisoč, navaja Al Džazira. Sudanska vlada je po spopadih na območje napotila vojsko.
V nedeljo so oboroženi napadalci v malijski pokrajini Mopti, ki meji na Burkina Faso, izvedli napad na malijsko vojsko, pri čemer je bilo ubitih šest vojakov.
Malijska vojska je v operaciji "ubila 30 napadalcev in zasegla 40 motociklov ter večje količine orožje," izjavo povzema Al Džazira.
Številčna navzočnost mednarodnih sil
Mali sicer gosti največ pripadnikov tujih sil v Sahelu. "Najnevarnejša misija Združenih narodov" MINUSMA ima v Maliju okoli 13.000 pripadnikov. Na območju v sklopu operacije Barkhane sodeluje tudi francoska vojska.
Francije je v celotni Sahel od leta 2014 napotila okoli 5100 svojih pripadnikov, ki sodelujejo z varnostno pobudo petih sahelskih držav – G5 Sahel.
Kljub močni mednarodni vojaški navzočnosti se število beguncev zaradi nasilja na območju drastično povečuje. Na začetku leta 2019 je bilo v Sahelu 490.000 notranje razseljenih ljudi. Danes je število notranje razseljenih zaradi spopadov štirikrat večje.
Mohamed Ibn Chambas, posebni odposlanec Združenih narodov za Zahodno Afriko in Sahel (UNOWAS), je julija lani Varnostni svet Združenih narodov posvaril, da kljub intenzivnim prizadevanjem v prizadetih državah džihadistični skrajneži še naprej napadajo varnostne sile in civiliste ter za boje prisilno rekrutirajo otroke.
Beg pred nasiljem, a tudi pred revščino in lakoto
V Burkina Fasu, Maliju, Nigru, Mavretaniji in Čadu je po zadnjih podatkih več kot tri milijone prebežnikov: več kot dva milijona notranje razseljenih ljudi, več kot 850.000 beguncev in prosilcev za azil ter 666.000 vrnjenih beguncev, kaže zadnje poročilo UNHCR-ja z 31. decembra 2020. Najhuje prizadeti so Burkinafasovci, ki predstavljajo več kot polovico oziroma milijon notranje razseljenih.
Poleg oboroženih spopadov in napadov prebivalci Sahela trpijo tudi zaradi revščine, prehranske nezadostnosti, podnebnih sprememb in zdaj tudi pandemije covida-19. Danski svet za begunce (Danish Refugee Council) navaja, da več kot 13 milijonov ljudi na območju nujno potrebuje humanitarno pomoč, kot so hrana, zatočišče, dostop do čiste vode, zdravstva in izobrazbe. Nadaljnjih šest milijonov ljudi so posledice pandemije covida-10 pahnile v ekstremno revščino.
"Sahel je kraj, kjer moramo posredovati, preden ta kriza postane neobvladljiva," je pred letom dni pozival visoki komisar UNHCR-ja Filippo Grandi. "Nujne razmere so tukaj. Tukaj ljudje trpijo, tukaj ljudi ubijajo, ženske posiljujejo, otroci ne morejo v šole. Sahel je kraj, kjer moramo posredovati, preden ta kriza postane neobvladljiva," je ob obisku Burkina Fasa februarja lani pozival Grandi.
Deveto leto nemirov
Oboroženi spopadi in napadi so se v Sahelu začeli stopnjevati leta 2012, ko so se uporniški Tuaregi povezali z lokalno vejo Al Kaide in skupaj prevzeli nadzor nad severom Malija. Vendar je JNIM nato Tuarege izgnal in sam prevzel nadzor. Sledilo je skupno vojaško posredovanje Francije, Malija in drugih afriških držav, s katero so prevzeli nadzor na območju.
Vzpon džihadizma v Sahelu je vodil v krepitev mednarodnih prizadevanj v širši sahelski regiji. Francija je protiteroristično operacijo Barkhane z območja Malija razširila na celotno območje Sahela. Sočasno se je pet držav, Mavretanija, Čad, Burkina Faso, Mali in Niger, povezalo v razvojno-varnostno koordinacijo G5S.
Julija 2017 so Francija in G5S zagnali delovanje skupnih oboroženih sil (G5 Sahel Force oz. FC-G5S), ki naj bi se bojevale proti oboroženim skupinam in čezmejnemu kriminalu. Takrat je bilo notranje razseljenih na območju Sahela okoli 300.000 oziroma sedemkrat manj kot danes.
Liptako-Gourma: žarišče nasilje na tromeji
Ob koncu deževnega obdobja, avgusta 2019, sta lokalni veji Al Kaide in Islamske države izvedli skupen napad na obsežno območje na stičišču Burkina Fasa, Malija in Nigra, znano pod imenom Liptako-Gourma. Gre za 370.000 kvadratnih kilometrov veliko območje. Pokrajina naj bi bila pod nadzorom oblasti Liptaka-Gourme (LGA), ki so bile ustanovljene leta 1970 za upravljanje energetskih virov. Območje je namreč bogato z zlatom in minerali.
Džihadisti so hudo porazili državne sile in prevzeli nadzor nad območjem. Francija je januarja 2020 sklicala srečanje voditeljev G5 Sahel, na katerem so se dogovorili za začetek protiofenzive, v sklopu katerega se je operaciji Barkhane ter vojskama Malija in Nigra pridružila še Takuba – odprava specialcev in vojakov iz več evropskih držav.
Do 31. avgusta 2020 je bilo v spopadih ubitih okoli 5000 ljudi, kar 1,5 milijona ljudi pa je bilo notranje razseljenih, kar predstavlja veliko večino vseh beguncev v Sahelu, kažejo podatki Mednarodne organizacije za migracije (IoM) ter humanitarne informacijske skupine ReliefWeb iz decembra 2020.
Poročila o pobojih vladnih oboroženih sil
ACLED opozarja, da na območju Liptako-Gourma v boju proti džihadističnim skupinam nasilje nad civilisti izvajajo tudi državne vojaške sile. Human Rights Watch je opozoril zunajsodne poboje več deset civilistov in napad na begunski center v Burkina Fasu, vojska Nigra naj bi ubila okoli sto pripadnikov nomadskih skupnosti Fulani in Tuareg, MINUSMA pa je v poročilu popisala več kot sto ubojev in mučenja pripadnikov skupnosti Fulani, ki jih je zagrešila malijska vojska.
Mednarodni strokovnjaki opozarjajo, da je varnostni položaj v Sahelu izjemno zapleten, ker gre za preplet številnih dejavnikov, kot so boj za energetske in prehrambne vire, hitro rastoče prebivalstvo (do leta 2040 naj bi število prebivalcev s 100 naraslo na 240 milijonov), prehrambna nezadostnost, pandemija covida-19, podnebne spremembe, dezertifikacija in propadanje obdelovalnih površin.
EUISS: Okoljska prizadevanja ne bodo samodejno odpravila nasilja
Inštitut Evropske unije za varnostne študije v svojem zadnjem poročilu o Sahelu z decembra 2020 ob tem opozarja, da politični in medijski diskurz terorizem (pre)pogosto opredeljujeta kot posledico okoljskih in podnebnih težav.
Projekti varovanja okolja in boja proti podnebnim spremembam so v tem kontekstu predstavljeni kot predpogoj za boj proti terorizmu.
Na tej premisi so utemeljeni številni projekti za Sahel – Veliki zeleni zid, Iniciativa 3S (Sustainability, Stability, Security – Trajnost, stabilnost, varnost) znotraj Konvcencije ZN-a proti dezertifikaciji (UNCCD), EU-jeva strategija za Sahel iz leta 2011, partnerstvo G7, deklaracije Afriške unije itd. Sočasno tak pristop mednarodnim donatorjem daje občutek, da bodo s finančno pomočjo "ubili dve muhi na en mah".
Džihadisti kmetovalcem zagotavljajo dostop do virov
Džihadistične skupine v kontekstu podnebnih sprememb in boja za naravne niso zgolj tekmeci civilnih prebivalcev, temveč se v nekaterih območjih civilistom kažejo kot njihovi zavezniki. "Nasilni skrajneži izkoriščajo zamere podeželskih ljudi, ki se čutijo marginalizirani, razlaščeni in prikrajšani pri odločanju odločanju o dodelitvi in rabi naravnih virov," opozarja profesor Luca Raineri v poročilu Inštituta EU-ja.
Priljubljenost džihadističnih skupin je marsikje po Sahelu narasla, ker so prebivalcem omogočili neomejen dostop do naravnih dobrin, ki jih je vladna okoljska politika hotela omejiti. Ena izmed najpogostejših tarč džihadističnih napadov v Sahelu so t. i. gozdne službe, vladne paravojaške enote, ki bdijo nad izsekavanjem in kmetovalcem pri tem nalagajo visoke kazni. Prav tako nudijo zaščito živinorejcem, ki jih vladni ukrepi zaradi osredinjenja na poljedelstvo zmanjšujejo pašne površine.
Uspešni projekti vlivajo upanje za naprej
Našteti primeri sicer ne pomenijo, da so okoljski projekti nujno povezani z vzponom džihadizma, temveč je to odvisno od njihove uresničitve. Na to kažejo uspešno izveden razvojni trajnostni projekt na območju reke Sorou in rezervat za slone Gourma v Maliju, kjer so se poleg okoljskih izboljšale tudi varnostne razmere.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje